Kaj je psihiterapija, psihoterapija v Ljubljani

Ob današnjem tempu življenja in visokih pričakovanjih ne le samih sebe, temveč tudi družbe, pod stresom niste le starši, temveč tudi vaši otroci. Vam je znan občutek preobremenjenosti, časovne stiske, pritiskov okolice ipd.? Ključno vprašanje, ki sledi, je, kako se človek s tem sooča. Načinov je več, vsak posameznik si najde sebi najbolj ustreznega in tudi svojega otroka usmeri v način, ki se vam kot staršu zdi najbolj primeren. Eden izmed njih je psihoterapija in pogovor s psihoterapevtom. Prvi velik korak je, da oseba sama sebi prizna, da potrebuje pomoč in da situacije, v katerih se znajde, ne bo uspela rešiti sama. Ali morda, da kljub vsemu znanju, ki ga imate, ne najdete primernega načina, kako pomagati otroku.

Skozi proces psihoterapije, psihoterapevt posameznikom vseh starosti pomaga zaživeti bolj veselo, zdravo in produktivno življenje. S psihoterapevtom oseba zaznava in spreminja vzorce lastnega vedenja, ki ji preprečujejo zaživeti bolj polno življenje. Ne le, da pozdravi vzorce, temveč se hkrati s podobnimi situacijami v prihodnje zna bolje soočati (APA, 2019).

Psihoterapija obsega širok spekter različnih obravnav, ki osebi pomaga premostiti duševne težave, se soočiti s čustvenimi izzivi ali slabo samopodobo. Posamezniku omogoči, da prepoznava in razume svoje občutke, da spozna sebe in ve, kaj ga osrečuje ter kaj ga potisne v občutek anksioznosti, nemoči in depresije. Pozitiven učinek psihoterapije se poveča, če jo združimo z drugimi dejavnostmi, kot je npr. meditacija. S tem lahko oseba pozitivno vpliva tudi na simptome npr. bipolarne motnje ali shizofrenije (Brazier, 2017).

Center za mentalno zdravje, psihoterapevtska ordinacija, izgorelost in burnout

Kdaj se priporoča posvet pri psihoterapevtu?

Če se oseba sooča z občutki žalosti, brezizhodnosti, neuspešnim soočanjem z vsakodnevnimi izzivi, težavo s koncentracijo pri učenju ali delu, prekomernim uživanjem alkoholnih pijač, zlorabo nedovoljenih substanc, motnjo hranjenja, nenehnim občutkom življenja na robu ali nenehnim razmišljanjem o nepomembnih stvareh (Brazier, 2017 in Mayo Clinic Staff, 2019).

Poznamo različne pristope psihoterapije

Psihoterapija je znana kot »zdravljenje s pogovorom« in ne z uživanjem zdravil. Lahko bi rekli, da se zdravijo vzroki in ne le posledice. Nekaj metod je kratkoročnih, zadostnih je le nekaj obiskov pri psihoterapevtu, medtem ko so druge metode dolgoročne in zahtevajo daljše obdobje rednih obravnav (Brazier, 2017). Običajno psihoterapevt uporabi kombinacijo različnih metod, ki jih prilagodi klientovim težavam. Tako bo sam presodil, katera metoda je za posameznika najbolj primerna (Mayo Clinic Staff, 2019).

Humanistična psihoterapija

se je začela v letu 1950 in prinesla velik vpliv na razvoj psihoterapije. Carl Rogers je razvil pristop, pri katerem je svojega klienta postavil v center dogajanja in do njega izražal brezpogojen pozitiven odnos. S tem pristopom ljudem pomaga razviti njihov maksimalen potencial in izražati svobodno voljo (Cherry, 2019).

Behavioristična/vedenjska psihoterapija

se posamezniku pomaga soočati s stresom, nadzorovati čustva in izboljševanjem medosebnih odnosov (Mayo Clinic Staff, 2019). Začela se je uveljavljati na začetku 20. stoletja in danes ne dominira med psihoterapevtskimi pristopi. Kljub temu se je nekaj njenih zametkov ohranilo do danes, kot je npr. socialno učenje, s katerim klient lahko spremeni svoje problematično vedenje (Cherry, 2019).

Kognitivna psihoterapija

posamezniku pomaga pri identificiranju nezdravih in negativnih prepričanj, ki jih nadomesti s pozitivnimi (Mayo Clinic Staff, 2019). Misli posameznika imajo zelo močen vpliv na mentalno zdravje. Npr. če ima oseba negativen pogled na vsako življenjsko situacijo, bo bolj pesimistična in manj razpoložena. Torej cilj te terapije je negativno nadomestiti s pozitivnim (Cherry, 2019).

Kognitivno-vedenjska psihoterapija

se uporablja pri obravnavi zelo širokega spektra težav. Posameznik razume svoje misli, občutke, ki vplivajo na njegovo vedenje. S tem pristopom učinkovito obravnavajo različne vrste fobij, zasvojenosti, depresije in anksioznost (Cherry, 2019).

Psihodinamična psihoterapija

da poudarek na zavedanje posameznikovih nezavednih misli in posledično obnašanje (Mayo Clinic Staff, 2019). Običajno terapija traja vsaj dve leti, osredotoča se na pretekle konflikte in simptome, ki izhajajo iz nefunkcionalnih razmerij (Haggerty, 2018).

Psihoanalitična psihoterapija

se je formalno začela s Sigmundom Freudom, ko je pogovorno terapijo izvajal pri svojih klientih. Nekaj njegovih metod vključuje tudi interpretacijo sanj in svobodno izražanje. Pristop vključuje poglabljanje v posameznikove misli in pretekle izkušnje pri iskanju nezavednih misli, čustev in spominov, ki lahko vplivajo na vedenje (Cherry, 2019).

Psihoterapevti Ljubljana, kam v ljubljani na psihoterapijo

Različne oblike psihoterapije

Ne le, da ima psihoterapija zelo raznolike pristope do posameznika, razlikuje se lahko tudi glede števila pacientov. Pogovor je lahko individualen,  v paru s partnerjem, terapija, ki poteka v manjših ali večjih skupinah ali v obliki družinske terapije (Brazier, 2017 in Cherry, 2019).

Katerega terapevta izbrati?

Če ste se odločili, da je psihoterapija pristop, ki bo vam ali vašemu otroku pomagal do bolj kvalitetnega življenja, je pomembno, da si izberete terapevta, ki vam bo najbolj ustrezal. Ko se odločite za prvi obisk, se vprašajte (Cherry, 2019):

  • ali se vam terapevt zdi strokoven in usposobljen?
  • vam je udobno deliti svoje občutke in izkušnje?
  • ali vam je všeč terapevtov pogovorni stil?
  • ali ste zadovoljni z obsegom vaše interakcije s terapevtom?
  • ali je videti, da razume, kaj čutite?

Kaj lahko pričakujete od psihoterapije?

Med terapevtom in klientom je pomembno zaupanje, v procesu slednji pridobi nov pogled na svoje težave in skupaj poiščeta ustrezne rešitve. Oseba lažje razume sama sebe, pozna izvor svojega načina obnašanja ter si ustvari cilje in vrednote. V času procesa mora biti oseba predana terapiji in med posameznimi srečanji uporabljati novo pridobljeno znanje (Brazier, 2017).

Na uri psihoterapije vas izbrani psihoterapevt vzpodbuja, da se odprete in govorite o svojih občutkih, mislih. Diskusije so lahko globoko čustvene, zato lahko pričakujete različne odzive, kot so jeza, jok, nestrpnost. Nekateri se počutijo tudi fizično utrujene. Vse to je le del celotnega procesa (Mayo Clinic Staff, 2019).

Kdaj zaključiti s procesom psihoterapije?

Kako dolgo traja psihoterapija pri posamezniku, je odvisno od različnih dejavnikov, kot so vrsta težave oziroma motnje, osebnostne lastnosti, zgodovina klienta, posameznikovi cilji in hitrost, s katero uvaja spremembe v vsakdanje življenje. Pomembna je vztrajnost in terapiji dati priložnost, da uspe. Psihoterapevt in klient se skupaj odločita, kdaj je čas za prekinitev terapij in kdaj posameznik doseže zastavljene cilje, o katerih sta se pogovorila na začetku procesa (American Psychological Association, 2019).

Iskanje pomoči pri psihoterapevtu ni nekaj, kar bi se sramovali. Za tako obliko terapije se odločijo posamezniki, ki jim je mar za svoje duševno zdravje in so pripravljeni stopiti korak naprej, si priznati težave in o njih poglobljeno razmišljati. Razmišljanje o svojih občutkih, čustvih, bolečih spominih, zahteva močno osebnost in verjemite vase, da to tudi ste. Zahteva delo, delo na samih sebi. Je korak do izboljšanja kvalitete življenja in pridobivanju novega znanja, ki ga boste tekom procesa pridobili vi ali vaš otrok, vam ali njim nihče ne more vzeti.

Viri:

American Psychological Association (APA). 2019. Understanding psychotherapy and how it works. Dostopno prek https://www.apa.org/helpcenter/understanding-psychotherapy

Brazier, Yvette. 2017. What is psychotherapy? Dostopno prek https://www.medicalnewstoday.com/articles/156433.php

Cherry, Kendra. 2019. What to know about psychoterapy? Dostopno prek https://www.verywellmind.com/psychotherapy-4157172

Haggerty, Jim. M.D. 2018. Psychodynamic Therapy. Dostopno prek https://psychcentral.com/lib/psychodynamic-therapy/

Mayo Clinic Staff. 2019. Psychotherapy. Dostopno prek https://www.mayoclinic.org/tests-procedures/psychotherapy/about/pac-20384616

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja