»Iz majhnega zraste veliko,« pravijo, in tako je bilo tudi s Centrom Motus. Začetki centra so se zasnovali v eni sami sobi, v kateri je sedanji direktor Blaž Povše kot specialni pedagog začel s svojimi prvimi zasebnimi obravnavami. Kot sicer uspešen učenec je tudi sam potreboval kar nekaj pomoči staršev za usvajanje matematične snovi, plusi so se v kontrolkah radi spreminjali v minuse, pogled pa se je med poukom, namesto na  tabli, večkrat zasidral na bližnjem drevesu … A skozi trening atletike in kot član slovenske mladinske reprezentance se je naučil, da vztrajnost in delo prinašata rezultate in napredek.

Že kot najstnik je zaznal, da bi nekoč rad delal z ljudmi. Mogoče kot policist? Zdravnik, fizioterapevt? Vsekakor na področju, kjer ljudem lahko pomaga. Sčasoma je postalo jasno, da ga pritegne delo z otroki, predvsem individualno delo, »ena na ena«. Tako je vpisal študij specialne in rehabilitacijske pedagogike, v svojo vzporedno dejavnost športnih počitniških varstev pa je začel vključevati tudi inkluzivne programe za motorično manj spretne otroke – od tod ime Motus (motus = gibanje). Ideja je rodila drugo idejo in tako je Blaž doma uredil kotiček z vsem potrebnim za individualno strokovno pomoč otrokom s težavami na področju opismenjevalnih veščin.