Želja vsakega starša je, da bi bil njihov otrok samozavesten, spoštljiv do drugih ljudi, srečen, da bi sprejemal prave odločitve v življenju in podobno. Vendar pa vse te lastnosti niso samoumevne, temveč so močno povezane z načinom vzgoje. Postavljanje meja otroku je ključnega pomena za njihov razvoj, pa tudi za razvijanje občutka varnosti in socializacije. Ampak ali res vemo na kakšen način, do katere mere in kdaj začeti postavljati meje, brez da bi otroka preveč ali premalo omejevale?

Prvi pogoj za postavljanje meja otroku je seveda avtoriteta. Ob tej besedi starše pogosto kar zmrazi, saj se najprej pojavijo asociacije na omejevanje otrokove svobode, zatiranje in uveljavljanje svoje volje. Vendar pa ni nujno tako. Avtoriteta v prvi vrsti pomeni spoštovanje, ki je še zlasti pomembno za manjše otroke, ki o svetu še ne vedo veliko in se lahko hitro počutijo izgubljene in ogrožene v velikem svetu odraslih. Prav avtoriteta staršev pa jim daje občutek varnosti in zavetja, saj vedo da jih bodo starši zaščitili in vodili.

Pri postavljanju meja je zelo pomembno razumevanje stopnje razvoja otroka ter značilnosti posamezne stopnje.

Razvojne stopnje otroka in postavljanje mej

 

Otrokove razvojne stopnje lahko razdelimo na različne kategorije, in sicer telesno, kognitivno, jezikovno in socialno-čustveno. Postavljanje mej in način kako meje postavljamo moramo prilagoditi posamezni stopnji saj lahko v nasprotnem primeru pri otroku povzročimo zmedenost in stisko.

Majhni otroci svet okoli sebe spoznavajo z raziskovanjem in preizkušanjem mej, učijo pa se predvsem prek zgleda staršev. Zato ni dovolj, da starši otroku samo postavljajo meje in od njega zahtevajo določeno vedenje, če se tega do neke mere ne držijo tudi sami. Otroci namreč hitro zaznajo odklon pri zahtevah staršev in njihovem vedenju.

Otroci med 18 in 24 meseci potrebujejo predvidljivo vsakodnevno rutino, saj se tako počutijo varne. V tem obdobju je pomembno, da starši postavljajo meje z namenom, da zaščitijo otroka pred poškodbami (npr. Ga opozarjajo na nevarnosti, kot so vroča pečica, strme stopnice in podobno). V tem obdobju se izogibamo strogemu kaznovanju, temveč otroku z dejanju pokažemo kaj je prav (npr. Če vidimo da je otrok namenjen proti stopnicam, po katerih lahko pade, ga primemo za roko in ga nežno vodimo do dela, ki je zanj bolj varen). Na ta način se ustvari pomembna vez med otrokom in staršem, saj otrok staršem zaupa, da ga bodo varovali in vodili. Če starši otroka v tem obdobju preveč puščajo samega, se lahko razvije strah pred okolico, saj otroci ne vedo kaj jih čaka, starši pa bodo težje postavljali meje kasneje v življenju.

V času med 3 in 5 let začnejo otroci veliko bolj aktivno raziskovati svet okoli sebe, postajajo vedno bolj neodvisni, kar se kaže tudi v preizkušanju mej in upiranju staršem. V tem obdobju je pomembno to, da starši zelo jasno izražajo zahteve in pričakovanja do otroka ter pri njih vztrajajo.

Z vstopom v šolo za otroka postajajo vedno pomembnejši njegovi vrstniki, ki nanj čedalje bolj tudi vplivajo, zato moramo v tem obdobju pri vzgoji usklajevati naslednje elemente: zagotavljanje varnosti otroka, vzpostavljati pravila vedenja doma in v šoli (v stiku z drugimi), ohranjanje družinskih vezi, hkrati pa puščati otroku določene odločitve ter jih spodbujati k prevzemanju odgovornosti, kar je lahko velik izziv za starše.

Infografika - kako postavljati otroku meje in kdaj?

Kako postavljamo meje pri majhnih otrocih?

 

Pri majhnih otrocih je zlasti pomembno to, da so navodila in pričakovanja jasna- delujemo po načelu manj  je več. Otrok bo veliko lažje dojel sporočilo, če rečemo “Ne, tega ne dovolim”, kot pa če “Ne” pospremimo še s triminutno razlago zakaj ne. To seveda velja predvsem za mlajše otroke, ki bodo razlago in prepoved pozabili v naslednji minuti, starejšim otrokom pa vsekakor razložimo zakaj neko vedenje ni primerno.

Pogoji, da otrok, spoštuje meje, ki jih je postavil starš so:

  1. Da odrasli prevzame odgovornost
  2. Da je odrasli oseben
  3. Da odrasli ne kritizira

Zakaj otroci pogosto ne upoštevajo mej, ki so jih postavili odrasli? Razlog tiči v tem, da odrasli uporabljajo avtomatizirane in rutinske odgovore, ki posredno ali neposredno izražajo kritiko do otroka. Na primer: “Ne dotikaj se računalnika. Uničil ga boš.” Ta stavek otroku sporoča, da ga starš ne spoštuje in da nima zaupanja vanj, saj predpostavlja, da bo računalnik uničil. Otrok, ki je stalno deležen kritik, bo dobil občutek, da je slab, da ni dovolj dobe in da nič ne naredi prav. To ima za posledico to, da se takšno vedenje utrjuje in daje tudi staršem občutek, da otrok ne uboga, kar vodi v začaran krog.

Otrok potrebuje razlago, da lahko dojame zakaj je določeno vedenje zaželeno oziroma nezaželeno, in pričakuje od starša pojasnitev. Če starš na njegovo potrebo po razlagi odgovori z “zato”, bo otrok na zahtevo zelo hitro pozabil, saj ni  dobil nobenega razloga zakaj bi jo moral upoštevati.

Kot je bilo že omenjeno, otroci svet raziskujejo in se učijo s pomočjo vodstva staršev. Če tega vodenja ni, si mej zagotovo ne bodo postavili sami, pa tudi pravilnega in zaželenega vedenja se ne bodo naučili.

Doslednost pri postavljanju meja otroku

 

Pri postavljanju meja sta ključnega pomena doslednost in vztrajnost starša. Pri tem se je pametno držati naslednjih načel:

✓ Pravila naj bodo enostavna: preveč pravil otežuje možnost, da bi se jih držali tako odrasli kot tudi otroci, kar bo izničilo pomen postavljanja pravil. V oblikovanje pravil vključimo tudi otroke, saj jih bo to spodbudilo k temu, da se bodo pravil držali.

✓ Pravila naj bodo jasna, jedrnata in pozitivna: jasno postavljena pravila otroci lažje razumejo. Pravila predstavimo na pozitiven način, saj to pripomore k učenju zaželenega vedenja. Na primer: namesto da rečemo: “Ne meči igrač po tleh”, raje uporabimo: “Igrače so namenjene igri in lepemu ravnanju”.

✓ Pri pravilih bodimo dosledni: doslednost pomaga otrokom, da se seznanijo s posledicami (pozitivnimi ali negativnimi) svojega dejanja, ter s tem določeno vedenje ponotranjijo. Če otrok vrže igračo po tleh in potem za določen čas izgubi možnost igre s to igračo, bo hitro razumel kako se z igračami (ne) ravna.

✓ Meje naj bodo postavljene sorazmerno in logično: kazen določimo ob tem ko postavimo pravilo- tako bo otrok vedel kakšna kazen bo sledila če pravilo prekrši. Ko otrok pravilo prekrši, moramo biti pozorni na to da ne preveč burno odreagiramo oziroma da ne postavimo kazni, ki ni sorazmerna z prekrškom ali pa na otroka nima vpliva (verjetno smo že vsi slišali za rek “kazen mora biti vzgojna”, kajne?)

✓ Okrepitev in spodbujanje pozitivnega vedenja: ko pri otroku zaznamo vedenje, ki ga želimo okrepiti, ga pohvalimo in spodbujajmo k takšnemu vedenju.

Vse to daje otroku občutek psihološke varnosti ter občutek, da se lahko zanese na starša. S tem ko smo pri postavljanju meja dosledni, dajemo otroku možnost predvidevanja posledic svojih dejanj ter posledično razvijamo zaupanje staršem in drugim.  Seveda pa mora biti za vsakim postavljenim pravilom tudi razlaga. »Ker sem jaz tako rekel« otroku ne da nobenega razumevanja zakaj postavljamo določeno pravilo in je večja verjetnost da ga ne bo upošteval.

 

Literatura

 

Jesper Juul svetuje: kako otroku pravilno postaviti meje (25.3.2019). Pridobljeno s: https://www.zdravo.si/kako-otroku-pravilno-postavljati-meje/

Kako postavim mejo, da me otrok vzame resno (b.d.). Pridobljeno s: https://familylab.si/laboratorij/za-starse-in-stare-starse/datumi-in-naslovi-predavanj-za-starse-v-ljubljanskih-vrtcih/kako-postavim-mejo-da-me-otrok-vzame-resno-darja-b-vesel/

Ages and stages: How to monitor child`s development (b.d.). Pridobljeno s: https://www.healthline.com/health/childrens-health/stages-of-child-development

Hartstein, J. (2017). The importance of setting limits for your child. Pridobljeno s: https://health.usnews.com/wellness/for-parents/articles/2017-06-26/the-importance-of-setting-limits-for-your-child

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.

Avtor