Učenje socialnih veščin, najpomembnejši vidiki razvoja socialnih veščin pri otrocih

Socialne veščine so izjemno pomembne in nujno potrebne, da lahko živimo z ljudmi okoli sebe, primanjkljaj socialnih veščin pa najpogosteje povzroča konflikte z drugimi ljudmi. In nič drugače ni pri otrocih, pri katerih bolje razvite socialne veščine bistveno pripomorejo k veliko boljšim medvrstniškim odnosom.

Koristnost dobro razvitih socialnih veščin so vsem poznane, vsekakor pa je dejstvo, da te bistveno zmanjšujejo stres pri otrocih. Otroci z dobro razvitimi socialnimi veščinami bodo zagotovo lažje sklepali prijateljstva in s svojimi sovrstniki bolje sodelovali, to pa je vsekakor dobro tudi za njihovo duševno zdravje.

Zakaj so socialne veščine tako pomembne?

Lahko rečemo, da so socialne veščine glavni napovedovalec prihodnosti otrok. Tisti z bolje razvitimi tovrstnimi kompetencami so kasneje v obdobju odraslosti veliko uspešnejši. Če otroci že v zgodnjem otroštvu pokažejo pozitivne lastnosti, kot so sodelovanje, poslušanje, deljenje in upoštevanje pravil, obstaja večja verjetnost, da bodo uspešno dokončali izobraževanje.

Na drugi strani pa imajo otroci s pomanjkanjem socialnih veščin običajno tudi večje težave kasneje v življenju. Ti se namreč zelo pogosto soočajo z različnimi težavami v odnosih in težavami povezanimi z zakonom. Na srečo pa se lahko socialne veščine tudi naučijo, zato se lahko marsikaterim zgoraj omenjenim težavam tudi izognemo.

nadzor jeza, socialne veščine, socialna anksioznost

7 načel socialnih veščin

Deljenje osebnih stvari krepi občutek za poštenost

Deljenje igrač za skupno igro je prvi korak, ki se ga otroci naučijo že v zgodnjem otroštvu. Na ta način si pridobivajo otroci nova prijateljstva in ohranjajo obstoječa. Deljenje osebnih stvari, kot so igrače, je za otroke med tretjim in šestim letom starosti zelo težko, saj je za to obdobje značilna neke vrste sebičnost. Situacija se nekoliko spremeni, ko so otroci stari med 7. in 8. letom, ko že imajo razvit občutek za poštenost in so že pripravljeni deliti svoje stvari.

Vsekakor je pomembno, da pri otroku spodbujate deljenje igrač. Če le opazite situacijo, ko je otrok prepustil igračo svojemu vrstniku, to vsekakor nagradite in poudarite, kako se je ob tem počutil njegov prijatelj.

Socialna igra, kako se pa vaš otrok igra?

Medsebojno sodelovanje prispeva k skupnem doseganju ciljev

Medsebojno sodelovanje je izjemno pomembno pri reševanju problemov in nalog različnih vrst, pri čemer pa je potrebno tudi medsebojno spoštovanje in zaupanje. Pri tem kritično mišljenje ni nikoli odveč, ampak je pri reševanju težav celo dobrodošlo. Sodelovanje ima tudi obratno stran, in sicer tekmovalnost in konkurenca. Do neke mere sta oba elementa zdrava, obstaja pa nevarnost, da konkurenca velikokrat vsebuje tudi element sebičnosti.

Medsebojno sodelovanje tako bistveno prispeva k skupnemu doseganju cilja, pri čemer otroci sodelujejo in si pomagajo. Otroci so tako sposobni že pri treh letih starosti sodelovati pri različnih oblikah igre, pri čemer nekateri prevzemajo bolj vodilne vloge, drugi pa se bolje počutijo, če jim zgolj sledijo.

Dobre sodelovalne lastnosti so bistvenega pomena za razumevanje in sobivanje z bližnjo okolico in družbo. Tovrstne socialne veščine so prav tako pomembne tudi v obdobju odraslosti. Dandanes je sodelovanje v številnih podjetjih in delovnih okoljih kompetenca, ki je zelo iskana in osnova za timsko delo.

Empatija je pomembna za medsebojno sodelovanje

Sposobnost razumevanja misli in čustev drugih je izjemno pomembna socialna veščina, s katero si predstavljamo kaj naš sogovorec čuti, razmišlja ali doživlja. Ta socialna veščina je zelo pomembna za medsebojno sodelovanje, kar pa ne pomeni, da se z našim sogovorcem v vsem strinjamo, ampak pri tem ne izgubimo svojega lastnega mnenja in prepričanja. Empatiji je zelo blizu pojem sočutje, temu nasproti pa stoji pojem nenaklonjenosti.

Aktivno poslušanje je temelj dobre komunikacije

Poslušati ne pomeni zgolj biti tiho, ampak pomeni poslušati z vsemi čutili in polno pozornostjo. Na ta način absorbiramo vse, kar nekdo govori, in to je tudi glavna komponenta zdrave komunikacije. Aktivno poslušanje zahteva očesni stik, gledanje v isto smer in isto višino, kimanje, razlaganje z drugimi besedami in premišljevanje. Poslušanje je socialna veščina, ki se jo otroci učijo praktično od vstopa v šolo. To vključuje poslušanje učitelja, pisanje zapiskov in razmišljanju o vsem kar je izrečenega.

Komunikacija je danes v obdobju pametnih naprav in telefonov bistvenega pomena. Ta pa se na žalost z razvojem teh naprav izgublja, zato ji je potrebno nameniti še posebno pozornost. Nanjo lahko tako vplivamo že v obdobju zgodnjega otroštva, ko otroku beremo pravljico in ga sproti sprašujemo, kaj se v zgodbi dogaja. Kot dodatek k temu je prav, da otroke navadimo na to, da drugim ne segajo v besedo.

Pri uspešni komunikaciji je zelo pomemben dejavnik očesni stik, ki se mu veliko otrok izogiba. Če je otrok sramežljiv in pogled ob pogovoru usmerja v tla, ga na to opozorite. Pomembno je, da otroka opozarjamo, da med poslušanjem ne počne ničesar drugega, kar bi motilo njegovo pozornost.

Moj otrok ne posluša navodil in ne uboga

Navodila naj bodo dosledno upoštevana

Otroci, ki se neprestano bojujejo zoper pravilom, se neprestano soočajo z neprijetnimi posledicami. Težave v obnašanju in neupoštevanje navodil je lahko že v obdobju otroštva velik problem. Zato je pomembno, da otrok dosledno upošteva kakršna koli navodila in jih tudi dosledno izpolni.

Normalno je, da otroci velikokrat pozabijo, kaj morajo storiti ali pa niso pozorni na navodila. Zato je potrebno biti tudi pri dajanju navodil previden. Mlajšim otrokom je potrebno dajati kratka navodila in samo eno navodilo naenkrat, prav tako pa se izogibajte dajanju navodil v obliki vprašanj. Upoštevanje navodil nagradite, če pa se proti njim bojuje, mu dajte priložnost, da vadi najbolj osnovna navodila.

Razdalja med komuniciranjem opredeljuje spoštovanje osebnega prostora

Razdalja med komuniciranjem je lahko zelo različna in jo delimo na štiri področja. Najožje je intimno področje, ki sega do 50 cm, temu sledi osebno področje od 50 cm do 1,2 m in je primerno za prijateljski klepet. Socialno družbeno področje sega med 1,2 m in 3,5 m in je odraz komunikacije z neznanci, ko pa gre za razdaljo med govorcem in občinstvom, govorimo o javnem področju in presega 3,5 m.

Otroci se pogosto ne zavedajo, da ob pogovoru segajo tudi v osebni prostor drugih otrok. Zato jih je potrebno naučiti, da ta prostor spoštujejo. Pogosto se zgodi, da otroci drug drugemu jemljejo stvari iz rok; in prav je, da jih opozarjamo, da to ni prav.

Za krepitev te socialne veščine je pomembno, da se z otrokom pogovorite, na kakšni razdalji naj poteka pogovor. Z njim lahko odigrate nekaj različnih scenarijev, ki bodo otroku pomagali vaditi spoštovanje osebnega prostora.

Upoštevanje osnovnih načel lepega obnašanja se začne v zgodnjem otroštvu

Besedi “prosim” in “hvala” ter upoštevanje osnovnih pravil obnašanja pri mizi so osnove, ki jih morajo poznati in upoštevati že majhni otroci. Ta socialna veščina se kaže v tem, da bodo otroci, ki so olikani, veliko bolj spoštovali druge otroke in ljudi.

Seveda pa učenje te socialne veščine velikokrat pomeni tudi pravo bitko. Največ boste storili vi sami s svojim vzorom in obnašanjem. Redno uporabljajte besedi “prosim” in “hvala”, ko ste v stiku z otrokom in se prepričajte, da jih tudi sam uporablja, ko je v interakciji z drugimi ljudmi.

Literatura:

Razvoj socialnih kompetenc učencev v razredu. Priročnik za učitelje srednjih šol. Pridobljeno 27. 9. 2019 s https://www.mc-celje.si/f/docs/Class/Prirocnik_za_ucitelje_uvod.pdf

7 most important social skills for kids – Verywell family. Pridobljeno 27. 9. 2019 s https://www.verywellfamily.com/seven-social-skills-for-kids-4589865

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja