Socialne veščine pri otrocih, razvijanje socialnih veščin

Verjetno vsaj približno veste, kaj so socialne veščine; ko pa se malce bolje poglobite v to, pa lahko kaj hitro ugotovite, da gre za izjemno široko področje socializacije. Gre za načine, kako vzpostavljate stik s svojo okolico, kot je na primer družina, služba ali širša skupnost.

Pri socialnih veščinah je pomembno vedeti, da niso prirojene, ampak se jih je potrebno naučiti. Socialne veščine otrok so zato toliko pomembnejše, saj v tem obdobju njihovega razvoja nanje lahko ključno vplivate. Na ta način pripomorete, da bo vaš otrok postal uspešen odrasel človek, tako socialno kot tudi akademsko.

Kaj pri otrocih vpliva na pomanjkanje socialnih veščin?

Dandanes, z razvojem tehnologije, so otroci vedno bolj izpostavljeni virtualnemu svetu igric. Igro na igrišču in neposredno komunikacijo z vrstniki je sedaj zamenjalo druženje preko socialnih omrežij. Posledica tega pa ni zgolj pomanjkanje gibanja, ampak imajo otroci tudi vedno slabše razvite socialne veščine, kar pomeni, da se ne znajo več pogovarjati v neposrednem stiku, se igrati, iskati skupne rešitve ali pa reševati morebitnih konfliktov.

Pomanjkanje socialnih veščin pa ni zgolj posledica večji izpostavljenosti pametnim telefonom in računalnikom. Verjetno ste kdaj naleteli na otroka, ki je bil agresiven ali pa je imel neprestane konflikte z drugimi otroki; se ni znal vključiti v igro in se je pogosto počutil osamljenega. Tudi v tem primeru lahko trdimo, da ima takšen otrok premalo razvite socialne veščine.

Kaj je pomembno za razvoj socialnih veščin pri otroku?

Na razvoj socialnih veščin pri otroku vplivamo predvsem odrasli, vzgojitelji in starši. Poleg tega pa je za razvoj socialnih veščin pomembnih več dejavnikov:

  • Razvoj komunikacijskih sposobnosti med predšolskimi otroki

Ker je komunikacija temelj socialne interakcije, je ta bistvenega pomena za razvoj socialnih veščin. Od sposobnosti komunikacije otroka je odvisen tudi potek pogovora v skupini vrstnikov. Otroci se najpogosteje pogovarjajo v igri, ki je vodilna dejavnost predvsem predšolskega otroka. Skozi igro se otrok nauči biti prijazen, se spoštljivo obnašati do svojih sovrstnikov, se z njimi vljudno pogovarjati in si med seboj pomagati.

Socialne veščine v zgodnjem otroštvu

  • Sodelovanje in medosebni odnosi med predšolskimi otroki

Medsebojna pomoč in vzpostavljanje sodelovanja se tako vedno začne pri zaupanju. Skozi otroško igro so otroci v neprestani interakciji in v tem obdobju se oblikujejo tudi prva prijateljstva. Sprva otroci prijateljujejo z vrstniki, s katerimi se igrajo v soseščini in ki imajo igrače, ki jim koristijo. Šele med šestim in dvanajstim letom otroci pomislijo na poštenost, vzajemnost in enakost, zato prijatelje presojajo po izmenjavi uslug. Na prava zaupna prijateljstva so otroci pripravljeni šele v obdobju med devetim in dvanajstim letom.

  • Prepoznavanje in izražanje čustev med predšolskimi otroki

Čustveni razvoj otroka je opazen v sposobnosti otrok interakcije z drugimi, pogajanju in sprejemanju kompromisov. Med čustvenimi lastnostmi so pri otrocih tako izjemno pomembne empatija, nadziranje razpoloženja, prilagodljivost, občutek priljubljenosti, vztrajnost, prijaznost, spoštovanje in izražanje ter razumevanje občutkov. Ker se otroci skozi igro neprestano soočajo s strahom, jezo in razočaranjem, je izjemno pomembno, kako se v določenih situacijah odzovejo.

  • Reševanje konfliktov med predšolskimi otroki

Otroci se najprej naučijo pomembnosti moralnih pravil ravno iz lastnih interakcij z drugimi, opazovanj in igre, še posebej pa iz različnih konfliktnih situacij. Takšni konflikti najpogosteje sprožajo tudi moralna vprašanja o pravičnosti. Otroci tako najpogosteje rešujejo konflikte s prepiranjem ali zmerjanjem, velikokrat pa lahko pride tudi do telesne agresivnosti, ko pride do pretepa, porivanja ali udarjanja. V takšnih situacijah je potrebno ustrezno posredovati in otroku pokazati, da takšni načini vedenja niso sprejemljivi.

Zakaj so pomembne socialne veščine otrok?

Zgodnji razvoj tako socialnih kot tudi čustvenih veščin lahko bistveno vpliva na kasnejši razvoj otroka in njegovo uspešnost v življenju. Številne dosedanje raziskave so pokazale, da so bili otroci z razvitimi socialnimi veščinami tudi kasneje veliko uspešnejši; tako v zasebnem kot tudi poslovnem življenju.

Dokazano je, da če ima otrok v vrtcu dobro razvite socialne veščine, bo to pomembno vplivalo tudi na njegov uspeh v izobrazbi, njegovo kariero in ostale pomembne življenjske prelomnice. Otroci z razvitimi socialnimi veščinami so veliko bolj komunikativni, sposobni so reševati konflikte, sodelovati s svojim okoljem in to so tudi najpomembnejši dejavniki interakcije kasneje v življenju. Če se želimo, na primer, zaposliti, je potrebno znati v timu tudi sodelovati in se prilagajati, za morebitne vodstvene funkcije pa je potrebna tudi določena mera empatije in še ostale pomembne socialne kompetence.

To pa še ni vse. Otroci, ki imajo razvite socialne veščine, imajo kasneje v življenju tudi veliko manj težav, npr. s policijo ali pa drugimi organi pravnega reda. Dobre socialne veščine otrokom pomagajo tudi vztrajati pri določeni nalogi, reševati probleme ali pa učinkovito poiskati pomoč, ko jo potrebujejo.

Šibko razvite socialne veščine, otrok se ne igra z drugimiPridobljeno s https://www.woodcockpsychology.com.au/social-skills-assertiveness-training/

Na kakšen način lahko otroku priučimo socialne veščine?

S starostjo otroka, njegovim dozorevanjem in razvojem mentalnih sposobnosti se tudi dojemanje njegovega notranjega in zunanjega socialnega sveta bistveno spreminja in razširja.

Ker otroci neprestano posnemajo vedenjske vzorce od ljudi, ki so jim blizu in jih občudujejo, je pomembno, da smo starši in učitelji otrokom tudi v tem smislu vzorniki. Otroci posnemajo naše čustveno reagiranje in obvladovanje čustev v določenih situacijah in se s tem tudi naučijo določenih vedenjskih vzorcev.

Pri učenju otrokovih socialnih veščin je pomembno, da se z otrokom tudi pogovarjamo o njegovih čustvih. Pomembno je, da zna otrok svoje čustvo primerno označiti in opisati, na podlagi tega pa ga naučimo, kako se z njimi spopadati in jih tudi nadzorovati.

Branje knjig s socialno in čustveno vsebino je lahko za vsakega otroka zelo koristno. Preko zgodbe in karakterjev glavnih oseb v zgodbi se otroci lahko naučijo raznolikosti čustev.

Kadar govorimo o odnosu med otrokom in odraslim, to vključuje tudi skupinsko delo pri reševanju problemov, pri čemer je potrebno otroku dati tudi možnost izbire. Na ta način se bo otrok naučil pogajanja in reševanja problemov z odraslo osebo, kar mu bo prišlo prav tudi v odnosih s svojimi vrstniki.

V primeru neželenega vedenja je potrebno uporabiti pozitivne strategije discipliniranja. V tem primeru se je potrebno z otrokom pogovoriti in na ta način spodbujati empatijo. Na drugi strani pa je potrebno postaviti jasna pravila glede pričakovanega vedenja in s pohvalo spodbujati pozitivno vedenje.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja