Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je bila dolgo časa znana kot otroška motnja, ki v odraslosti preprosto izzveni. Danes vemo, da temu ni tako. Raziskovalni izsledki dokazujejo, da pri več kot polovici otrok z motnjo ADHD, ta vztraja tudi v odrasli dobi. ADHD je torej vseživljenjski spremljevalec. Vztrajajo predvsem simptomi zmanjšane pozornosti in impulzivnosti, simptomi hiperaktivnosti pa se s starostjo običajno nekoliko zmanjšajo. Zaradi manj očitnih simptomov in prilagoditvenih strategij, ki jih ljudje razvijejo tekom odraščanja, je ADHD v odraslosti težje prepoznati. Strokovnjaki ocenjujejo, da približno 1-5 % odraslih izpolnjuje kriterije za diagnozo ADHD.
Odrasli z motnjo ADHD se soočajo z vrsto težav na akademskem, profesionalnem in čustvenem področju ter v medosebnih odnosih. Ker težko prevzemajo družbene vloge, se pogosto soočajo s stresom, ki dodatno oteži njihovo delovanje in vpliva na nižjo kakovost življenja. V primerjavi z odraslimi brez motnje ADHD se pogosteje soočajo z različnimi motnjami razpoloženja.
Najpogostejši izzivi, s katerimi se soočajo odrasli z ADHD, so sledeči:
➜ pomanjkanje pozornosti
➜ hiper-pozornost (intenzivna pozornost, usmerjena na določeno stvar, zaradi katere se posameznik popolnoma izgubi v času)
➜ impulzivnost (značilna so nepremišljena dejanja, npr. nakupi, ki si jih težko privoščijo ali kršitve prometnih predpisov)
➜ neorganiziranost in težave v postavljanju prioritet
➜ težave z upravljanjem časa (odlašanje pri pomembnih opravilih, zamujanje, ignoriranje rokov)
➜ pozabljanje, ki ga ljudje pogosto zamenjujejo za brezbrižnost
➜ pomanjkanje motivacije
➜ nesprejetost s strani vrstnikov
➜ težave na akademskem področju (nižje ocene, ponavljanje letnika, disciplinske kazni)
➜ težave na delovnem mestu (imajo več konfliktov z nadrejenim, zamujajo, delo opravijo površno, večkrat zamenjajo delovno mesto)
➜ težave s partnerskimi odnosi (pogosteje menjajo partnerje)
➜ utrujenost (pojavi se zaradi hiperaktivnosti in težav s spanjem)
➜ nizko samospoštovanje.
Težave so opazne na psihosocialnem in kognitivnem področju, zato je pomembno, da simptomi v odraslosti niso spregledani. Zdravila v kombinaciji z vedenjsko-kognitivno terapijo (VKT) so tudi v odraslosti učinkovita oblika obvladovanja simptomov ADHD. Poleg redne obravnave je pomembno tudi učinkovito uravnavanje stresa, zdrava prehrana in dovolj spanja, da je telo pripravljeno na spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi.
Povzeto po:
Bandel, T. (2013). Osnovnošolski otroci z motnjo hiperaktivnosti in pozornosti: medosebne značilnosti družin ter motnja hiperaktivnosti in pozornosti pri starših (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Lin, Y., Lo, K., Yang, L. in Shur-Fen Gau, S. (2015). Validation of DSM-5 age-of-onset criterion of attention deficit/hyperactivity disorder (ADHD) in adults: Comparison of life quality, functional impairment, and family function. Research in Developmental Disabilities, 47, 48–60.
Miranda, A., Colomer, C., Berenguer, C., Roselló, R. in Roselló, B. (2016). Substance use in young adults with ADHD: Comorbidity and symptoms of inattention and hyperactivity/impulsivity. International Journal of Clinical and Health Psychology, 16, 157–165.
Avtor
Blaž Povše je magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike, usmerjen v delo z otroki s specifičnimi učnimi težavami. Kot nekoč uspešen športnik in član slovenske mladinske reprezentance v atletiki ve, kako pomembna sta vztrajnost in delo, da dosežemo želene cilje. Kot specialni pedagog je doslej sodeloval z več ljubljanskimi šolami, na katerih je izvajal dodatno strokovno pomoč in svetoval staršem. V Centru Motus izvaja diagnostično ocenjevanje potreb učencev z učnimi ali drugimi težavami, svetuje staršem in otrokom pri učenju ter vodi delavnice in izobraževanja o učenju, vzgoji in sorodnih temah.