fbpx

Številni starši se sprašujejo, ali naj svojega otroka pred vstopom v šolo naučijo brati in pisati. Nekateri pravijo, da bo otroku v šoli dolgčas, če bo že znal brati in pisati, drugi pa, da bo imel zaradi tega znanja pomembno prednost pred vrstniki in mu bo zato v šoli lažje. Dejstvo je, da je učenje pisanja in branja naloga šole in učiteljev, starši pa lahko otroku pomagajo tako, da poskrbijo za dobro razvito fonološko zavedanje. To je namreč pomemben temelj, ki otroku omogoča učenje branja, pisanja in pravilne artikulacije. Raziskave (Chard in Dickson, 1999) kažejo, da je prav stopnja otrokovega fonološkega zavedanja v vrtcu močan napovednik njegovega bralnega uspeha.

Kaj je fonološko zavedanje?

Fonološko zavedanje je razumevanje, da je govorjeni jezik sestavljen iz manjših sestavnih delov. Ko imamo razvito fonološko zavedanje, vemo, da lahko vsako besedo razdelimo na zloge (na primer besedo »kolo« na zloga /ko/ in /lo/) in posamezne glasove oz. foneme (na primer besedo »metla« na glasove /m/, /e/, /t/, /l/ in /a/). Hkrati znamo z glasovi manipulirati, torej jih dodajati, menjati ali brisati (poznamo odgovore na vprašanja, kot so: "Kaj se zgodi, če v besedi »glas« odstranimo /g/? Kaj se zgodi, če besedi muc dodamo glas /a/?"). Če povemo še strokovno, je fonološko zavedanje občutljivost posameznika na glasovno strukturo besed lastnega jezika (Marcijan Kepec, 2016).

Zakaj je fonološko zavedanje pomembno?

Se še spomnite svojih začetkov pisanja? Če ste želeli napisati besedo »balon«, ste morali najprej ugotoviti, iz katerih glasov je sestavljena. Najprej ste počasi črkovali besedo, potem pa ste se za vsak glas posebej poskušali spomniti, kateri simbol (tj. črka) mu pripada. Vse to vam je omogočalo fonološko zavedanje. Ko otrok razume, da besede lahko razdelimo na foneme, pozna pa tudi črke in glasove, ki jih predstavljajo, je pripravljen na branje in pisanje (Božič, Habe, in Jerman, 2007). Fonološko zavedanje je namreč temeljni pogoj, da se otrok lahko začne učiti brati in pisati. Hkrati je tudi najboljši napovednik otrokovega kasnejšega napredka pri učenju branja in pisanja (Chard in Dickson, 1999). Otroci, ki imajo dobro razvito fonološko zavedanje, so v procesu opismenjevanja izrazito uspešnejši od vrstnikov s slabšim fonološkim zavedanjem. Fonološko zavedanje je obenem tudi pogoj za pravilno artikulacijo vseh glasov.

Razvoj fonološkega zavedanja

Razvoj fonološkega zavedanja se začne s prepoznavanjem rim. Nadaljuje se s tem, da otrok sploh razume, da je govor sestavljen iz stavkov, ki se razčlenijo v besede. Šele potem se začneta zavedanje in zmožnost razčlenjevanja besed v zloge in kasneje v posamezne glasove. Najvišja stopnja fonološkega zavedanja je fonemsko zavedanje, ki nam daje razumevanje, da besede sestavljajo posamezni zvoki ali fonemi. Fonemsko zavedanje nam omogoča tudi manipuliranje z glasovi znotraj besed (Chard in Dickson, 1999).

Razvoj fonološkega zavedanja najintenzivneje poteka med 5. in 7. letom starosti, na potek pa najbolj vplivajo otrokova inteligentnost, slušna pozornost in koncentracija. Potek razvoja fonološkega zavedanja se tako razlikuje od otroka do otroka, vseeno pa sledi okvirnemu vzorcu. Ko ima otrok razvito fonološko zavedanje, razume, da je govor sestavljen iz besed, besede pa iz zlogov in glasov. Razume tudi, da vsako besedo tvori točno zaporedje glasov in da vsaka sprememba (odvzem, dodajanje, menjava) spremeni pomen besede, hkrati pa zmore opredeliti začetni in zadnji glas, prepozna rime in je občutljiv na spremembe v besedi (Božič, Habe, in Jerman, 2007).

Če poznamo stopnje razvoja fonološkega zavedanja, lahko s pravimi aktivnostmi pomagamo pri njegovem razvoju.

Starost otroka Aktivnosti za razvoj fonološkega zavedanja
3 - 4 leta urjenje rim s pomočjo izštevank, pesmic itd.
4 - 5 leta urjenje prepoznavanja prvega, zadnjega in srednjega glasu v besedi
urjenje zlogovne analize
5 - 6 let urjenje glasovne analize in prepoznavanja določenega glasu v besedi
6 - 7 let urjenje odstranjevanja glasu v besedi in spajanja glasov v nesmiselne besede
od 7 let naprej urjenje manipuliranja z glasovi tudi v nesmiselnih besedah

Kako lahko otroku pomagamo razviti fonološko zavedanje?

Spodbujanje razvoja fonološkega zavedanja se lahko začne že zelo zgodaj, pri čemer ne potrebujete nobenih posebnih pripomočkov. Najbolje je, če fonološko zavedanje spodbujamo  ob vsakdanjih aktivnostih, ob igri, pogovoru in branju knjig. Pogosto fonološko zavedanje spodbujamo, ne da bi se tega sploh zavedali – na primer s tem, ko preberemo ime trgovine, v katero se odpravimo z otrokom, pri čemer vidi njen napis, je izpostavljen informaciji, da tiskane črke lahko pretvori v govorjene glasove. Čim večkrat bo izpostavljen taki informaciji, hitreje jo bo ponotranjil in razumel. Kmalu zatem bomo lahko opazili, da se otrok pretvarja, da bere knjigo, tako da besedam sledi s prstom in si sam izmišljuje, kaj je v knjigi napisano.

Fonološko zavedanje sprva najlažje spodbujamo z branjem in ponavljanjem različnih pesmic. Otrokom so rime zanimive, še preden razumejo, kaj to sploh je. Pri vsaki besedi v pesmici lahko ob izgovoru zaploskate in otroka spodbujate, da pri tem sodeluje. Kasneje lahko skupaj raziskujete rime (na primer: "Ali se besedi »taca« in »raca« rimata? Kaj pa »hiška« in »miška«? Kaj pa »hiška« in »klobuk«? Ali najdeš besedo, ki se rima na »mačka«?") (Lowry, 2014).

Zgodnje aktivnosti fonološkega zavedanja se lahko izvajajo v odsotnosti črk. Vseeno pa lahko črke postopoma dodajamo, da se krepi otrokovo fonemsko zavedanje. Ni nujno, da črke že takoj prepozna. Pomembno pa je, da spoznava, da vsaka črka označuje točno določen glas (Lowry, 2014).

Ko smo z otrokom v trgovini, ko pripravljamo hrano, se z njim peljemo z avtom, ga oblačimo in se z njim igramo, ga lahko večkrat opozorimo na tisk, ki nas obdaja. "Poglej! Tam piše AVTO! Ana, si vedela, da se tvoje ime začne na isto črko kot beseda »avto«? Na A!" Ali pa: "Uau! Kako krasno majico imaš! Ali veš, kaj piše na njej? Dajva, preberiva skupaj! P-U-J-S-A P-E-P-A! Poglej, obe besedi se začneta na črko P in končata na črko A!" Medtem ko berete, ves čas s prstom sledite besedilu od leve proti desni v tempu branja. To bo otroku še dodatno krepilo povezavo glasov s črkami in hkrati zavedanje, da branje vedno poteka z leve proti desni (Lowry, 2014).

Na sprehodu se lahko igrate igrico in iščete različne črke na napisih, ki vas obdajajo: »O, poglej! Na reklamnem panoju vidim tri črke A. Ali jih vidiš tudi ti? Ali v imenu te ulice najdeš še kakšen A?" Iščete lahko tudi predmete, ki se začnejo na določen glas: "Zmaga tisti, ki najde več predmetov, ki se začnejo na glas P! Pločnik! Povodec! Ali tudi ti vidiš kaj, kar se začne na glas P?" V vsaki situaciji lahko najdete priložnosti za besedno igro. Med skupnimi aktivnostmi lahko zlogujete besede, o katerih se pogovarjate. Najprej otrokovo ime, potem imena družinskih članov, ki so mu blizu, imena igrač itd. Zloge lahko preštevate, se sprašujete, kateri je prvi in zadnji in iščete besede, ki se začnejo na isti zlog. Kasneje lahko zlogovanje napreduje v črkovanje, iskanje prvega, zadnjega in srednjega glasu ter manipuliranje z glasovi (odstranjevanje, dodajanje, spreminjanje) (Lowry, 2014).

Z aktivno besedno igro se otroci naučijo prepoznati vzorce ter povezanost med besedami in glasovi, to znanje pa kasneje koristijo za branje in gradnjo besed (Povše, 2016).

Povzemimo možne aktivnosti:

➜ igranje z rimami (na primer: "Ali se besedi »taca« in »raca« rimata? Kaj pa »hiška« in »miška«? Kaj pa »hiška« in »klobuk«? Ali najdeš besedo, ki se rima na »mačka«?")

➜ preštevanje besed v stavku, zlogov v besedi in glasov v besedi (na primer: "Koliko zlogov ima beseda »kokoš«? Koliko pa glasov? ")

➜ razčlenjevanje besed v stavkih (na primer: "Ploskni za vsako besedo, ki jo slišiš v stavku: Mama kuha juho."); kasneje razčlenjevanje besed napreduje v razčlenjevanje zlogov in glasov v besedah

➜ iskanje prvega, zadnjega in vmesnega zloga, kasneje pa glasu v besedi

➜ razčlenjevanje in združevanje zlogov, kasneje glasov (na primer: "Katere zloge slišiš v besedi »hiša«? Katera beseda nastane, če združiš zloga /mu/ in /ca/? Katere glasove slišiš v besedi »nos«? Katera beseda nastane, če združiš glasove /o/, /k/ in /o/?")

➜ izbris in dodajanje zlogov, kasneje glasov (na primer: "Kaj se zgodi, če besedi »kapa« odstranimo zlog /ka/? Kaj se zgodi, če v besedi »glas« odstranimo /g/? Kaj se zgodi, če besedi »muc« dodamo glas /a/?")

➜ spreminjanje zlogov in glasov (na primer: "Kaj se zgodi, če besedi »muca« zlog /ca/ zamenjamo z zlogom /la/? Kaj se zgodi, če v besedi »pas« glas /p/ zamenjamo z /l/?") (Povše, 2016; Marcijan Kepec, 2016)

Povzeto po:

Božič, A., Habe, K., in Jerman, J. (2007). Povezanost glasbenih sposobnosti in fonološkega zavedanja pri predšolskih otrocih. Psihološka obzorja, 16 (1), 39 - 52.

Chard, D. J. in Dickson, S. V. (1999). Phonological Awareness: Instructional and Assessment Guidelines. Dostopno na spletni strani: http://www.ldonline.org/article/6254?theme=print

Jerman, J. (2000). Ugotavljanje fonološkega razvoja pri predšolskih otrocih [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Lowry, L. (2014). Getting Ready to Read. Dostopno na spletni strani: http://www.hanen.org/Helpful-Info/ Articles/ Getting -Ready-to-Read.aspx

Marcijan Kepec, A. (2016). Evalvacija učinkovitosti obravnave učenca z disleksijo [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Povše, B. (2016). Razvijanje fonoloških spretnosti pri učencih s težavami fonološkega zavedanja [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.

Avtor