Spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja otrok priseljencev v vrtcu

Povzeto po: Kadunc, K. in Pirc, A. (2024). Spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja otrok priseljencev v vrtcu. V ŠTeKam: Študentska tehniška konferenca, 5. 9. 2024 (str. 65-71). Fakulteta za strojništvo, Ljubljana.

_________________________________________________________

Število priseljencev v zadnjih letih izrazito narašča. Posledično je v slovenskih vrtcih vse več otrok tujega državljanstva, ki ob selitvi v novo okolje doživijo kulturni šok, pri čemer enega največjih izzivov predstavlja neznanje jezika okolja, v katerega se je otrok priselil. Veliko lahko k adaptaciji v novo okolje in k spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja pripomorejo pedagoški delavci, ki pa ne smejo zanemariti vloge otrokovega maternega jezika in morajo upoštevati otrokovo dvojezičnost.

Z namenom raziskati, v kolikšni meri se pedagoški delavci, predvsem vzgojitelji, zavedajo svoje vloge pri delu z otroki priseljenci in kako pri teh otrocih spodbujajo govorni-jezikovni razvoj, sva s kolegico s Pedagoške fakultete izvedli anketo, v kateri je sodelovalo 41 pedagoških delavcev, zaposlenih v različnih slovenskih vrtcih.

Slovenščina kot drugi jezik otroka

Spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja je za vzgojitelja še večji izziv pri otrocih priseljencih in otrocih priseljencev, ki jim slovenščina ne predstavlja prvega oziroma maternega jezika. Razlikovati moramo med pojmoma otroci priseljenci in otroci priseljencev. Slednji so tisti, katerih starši so se že pred njihovim rojstvom preselili v Slovenijo in so tukaj rojeni, medtem ko so se otroci priseljenci rodili v drugi državi in se šele nato preselili v Slovenijo.

Otroci priseljenci in otroci priseljencev so primorani, da poleg maternega jezika usvojijo tudi znanje slovenščine, ki jim predstavlja drugi jezik oz. jezik okolja. Slovenščina zanje ni tuji jezik, za katerega je značilno, da se ga učimo načrtno in sistematično ter ga na vsakodnevni ravni ne uporabljamo. Drugi jezik namreč prav tako kot prvi jezik otrok usvaja, kar pomeni, da se ga uči spontano – skozi interakcijo in izpostavljenostjo jezikovnim dražljajem, od tujega jezika pa se razlikuje tudi po tem, da je drugi jezik pomemben za družbo, v kateri otrok živi, zaradi česar se ga pogosto poimenuje tudi jezik okolja.

Otrok jezik najhitreje usvoji v predšolskem obdobju. Tudi z vidika usvajanja jezika je zato zaželeno, da obiskuje vrtec, kjer jezikovno zmožnost krepi skozi vsakodnevne dejavnosti in interakcijo z vrstniki.

Delo z otroki priseljenci predstavlja vzgojiteljem in ostalim pedagoškim delavcem še posebej velik izziv. Pri načrtovanju dela s temi otroki si lahko pomagajo z dokumenti in priročniki, kot so:
- Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole,
- Kurikulum za vrtce,
- Konvencija o otrokovih pravicah,
- Predlog programa dela z otroki priseljenci na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter
- Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.

Ti dokumenti so za predšolsko obdobje napisani precej pomanjkljivo, zato so vzgojitelji pogosto prepuščeni lastni iniciativi in znanju. Enega od večjih problemov pogosto predstavlja neznanje jezika, ki je materni jezik otroka priseljenca. Posledično je oslabljena tudi komunikacija s starši, prav sodelovanje med starši in vzgojitelji pa je ključno za otrokov razvoj in adaptacijo v novem okolju. Vzgojitelji lahko komunikacijsko oviro premostijo z uporabo različnih vizualnih pripomočkov in znakovnega jezika, medtem ko je zelo pomembna tudi neverbalna komunikacija. Pomembno je, da so stavki na začetku kratki, besedišče pa enostavno. Otrokovo kulturo in jezik se lahko skozi različne aktivnosti, kot so branje slikanic, recitiranje pesmic, predstavitev plesa itn., predstavi tudi ostalim otrokom v skupini. Otrok se bo tako počutil sprejetega. Vzgojitelj mora tako otroka kot tudi starše spodbujati k ohranjanju lastne kulture in jezika, saj je dobro znanje materinščine ključno za usvajanje drugega jezika.

Povzetek raziskave

V omenjeni raziskavi je sodelovalo 41 zaposlenih iz različnih slovenskih vrtcev. Ker je bil vzorec relativno majhen, rezultati niso primerni za posplošitev. Vsi anketiranci so bili ženskega spola, prevladovale pa so vzgojiteljice predšolskih otrok. Ugotovili sva, da se vzgojitelji zavedajo svoje vloge pri delu z otroki priseljenci. Največji izziv jim pričakovano predstavljata neznanje otrokovega jezika in sodelovanje s starši. Na otrokov prihod v vrtec se večinoma pripravijo tako, da se seznanijo z osnovnimi frazami in kulturnimi navadami otroka priseljenca, otroke v skupini pa na njegov prihod pripravijo v obliki pogovorov o državi, iz katere otrok prihaja.

Govorno-jezikovni razvoj pri otroku priseljencu spodbujajo skozi interakcijo in igro ter skozi ponavljanje novih in najbolj uporabnih fraz in besednih zvez. Čeprav jih večina meni, da je za delo z otroki priseljenci dovolj opolnomočena, bi si želeli več delavnic s starši otrok priseljencev. Vrtec bi moral več vzgojiteljev spodbuditi k udeležbi na izobraževanjih in usposabljanjih za pridobitev dodatnih znanj za poučevanje slovenščine kot drugega jezika. Ker je otrokov govorni-jezikovni razvoj v veliki meri odvisen od odnosa staršev do slovenskega jezika in sodelovanja z njimi, bi morali večjo vlogo pri prehodu v novo okolje imeti tudi prevajalci, ki bi vsaj na začetku pomagali pri komunikaciji med vzgojiteljem ter starši in otrokom.

Zaključek

Usvojitev jezika okolja otroku priseljencu bistveno olajša adaptacijo v novem okolju, saj je znanje jezika ključno za tkanje socialne mreže, izobraževanje in delovanje v družbi. Človek je za usvajanje jezikov najbolj dovzeten prav v obdobju zgodnjega otroštva, zato je pomembno, da si vrtec s svojimi zaposlenimi skozi sodelovanje s starši prizadeva za čim uspešnejšo usvojitev jezika okolja, pri čemer ne sme zanemariti otrokovega maternega jezika.

Potrebujete pomoč?

Naša zbirka nalog Ko los postane slon je strukturiran program za razvoj bralnega razumevanja, ki lahko služi kot pripomoček za usvajanje branja slovenskim otrokom v prvi triade osnovne šole, pa tudi kot pripomoček za usvajanje slovenskega jezika, ne glede na starost. Zbirka nalog namreč vsebuje 206 strani nalog, preko katerih lahko otroci priseljenci in tudi njihovi starši krepijo svoj slovenski besednjak in občutek za slovnico, stavčne strukture idr. elemente slovenskega jezika. Je dobrodošel pripomoček za pedagoške delavce, ki delajo z otroki bodisi na področju branja bodisi na kateremkoli področju, kjer so prisotne težave z jezikom ali bralnim razumevanjem.

Več o zbirki nalog si lahko preberete tukaj.