Grafomotorika in razvoj spretnosti pisanja

Pisanje je več kot le učna veščina – gre za pomembno življenjsko spretnost, ki omogoča komunikacijo, izražanje misli in deljenje informacij. Lahko bi rekli, da gre za eno izmed najpomembnejših iznajdb človeštva. Prav zmožnost pisanja je ljudem skozi zgodovino omogočila prenos znanja iz generacije v generacijo.

Čeprav odrasli pisanje pogosto vidimo kot nekaj samoumevnega in prirojenega, pa je v resnici izjemno kompleksna veščina, ki se je moramo priučiti. Njeno obvladovanje zahteva veliko vaje in leta izpopolnjevanja. Spretnost pisanja poleg prepoznavanja in uporabe simbolov oz. črk zahteva tudi zmožnost obvladovanja natančnih in usklajenih motoričnih gibov rok in prstov, kar imenujemo grafomotorika. Gre za osnovne ročne spretnosti, ki jih otroci začnejo razvijati že v predšolskem obdobju, nato pa skozi šolanje urijo do odraslosti (Rajgl Zidar, 2017). Proces urjenja pisanja se pravzaprav nikoli ne konča – več kot pišemo, boljši postajamo, in to vse življenje.

V nadaljevanju članka bomo raziskali, kaj izraz grafomotorika pomeni, katere komponente vključuje, zakaj je pomembna, kako se razvija ter kako lahko starši in strokovni delavci otrokom pomagamo pri njenem razvoju.

Kaj je grafomotorika?

Z izrazom grafomotorika poimenujemo skupek veščin, ki so potrebne za nadzor nad finimi motoričnimi gibi rok, zapestja in prstov, ki jih izvajamo pri nalogah pisanja (Rosenblum idr., 2003). Grafomotorične spretnosti so tesno povezane z drugimi finomotoričnimi veščinami, ki so ključne za izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, kot so oblačenje, ščetkanje zob, uporaba pribora, vezanje vezalk in zapenjanje gumbov.

Grafomotorika vključuje tako fizične komponente kot tudi kognitivne procese, ki so pomembni pri oblikovanju črk, sledenju linijam in uporabi pisal. Z drugimi besedami, spretnost pisanja ni povezana zgolj z motorično izvedbo zapisa črk – šele skupek med seboj povezanih motoričnih in kognitivnih spretnosti omogoča otroku postopno pridobivanje kontrole nad pisalom ter natančnost in tekočnost gibanja. Vse to pa je bistveno za hitro in pravilno pisanje.

Komponente spretnosti pisanja

• Za učinkovito izvajanje nalog pisanja je ključno usklajevanje vidnih, motoričnih in kognitivnih procesov (Jones, 2024):
• Koordinacija oko-roka omogoča usklajevanje vidnih informacij in gibov rok. Med pisanjem moramo usmeriti pogled v pravo smer, slediti linijam in voditi pisalo po načrtovani poti.
• Fina motorika vključuje nadzor nad majhnimi gibi prstov in zapestja, kar omogoča stabilen prijem pisala in prilagojen pritisk. Šibko razvita fina motorika pogosto vodi do premočnega pritiska na papir, kar povzroča hitrejšo utrujenost in otežuje tekoče pisanje.
• Prostorska orientacija in vizualizacija pomagata pri razporejanju besedila na papirju. Otrok se mora znati orientirati na strani, poravnati črke in slediti vrsticam, kar omogoča berljivost zapisa.
• Tekočnost in natančnost gibanja zmanjšujeta prekinitve pri pisanju. Tekoče gibanje omogoča enakomerno hitrost in vpliva na otrokovo samozavest, saj omogoča doslednejše in natančnejše opravljanje naloge.

Proces pisanja in njegove komponente bi lahko ponazorili nekako tako:
➜ Za uspešno pisanje otrok najprej s pogledom določi, kje bo začel in v katero smer bo zapis tekel. Nato določi velikost črk in nadzoruje pot pisala po papirju. Njegove oči morajo ves čas spremljati gibanje rok in preverjati linije ter oblike črk – to je povezava med očmi in rokami, t. i. koordinacija oko-roka, ki je ključna za natančno pisanje in risanje.
➜ Ustrezno razvita fina motorika, ki vključuje dovolj močne prste in zapestje ter dober nadzor nad gibanjem, otroku omogoča natančno držanje pisala. Pisanje namreč zahteva majhne, a natančne gibe, ki omogočajo tekoče gibanje pisala po papirju.
➜ Nazadnje je pomembna tudi kognitivna komponenta. Kognitivne zmožnosti vključujejo usmerjanje pozornosti, spominske kapacitete ter spretnosti organizacije in načrtovanja. Otrok mora poznati obliko posamezne črke, vedeti, kako jo pravilno zapisati ter črke smiselno povezati v besede, besede pa v stavke.

Faze razvoja grafomotorike

Razvoj grafomotorike poteka skozi več faz:
1. Zgodnja faza (1-3 leta): V tej fazi otroci spontano urijo osnovne motorične gibe preko aktivnosti čečkanja, prijemanja predmetov ter preprostih iger rok, zapestja in prstov. Čeprav se gibi, ki jih otroci izvajajo v tej starosti, zdijo naključni, otrokom v resnici omogočajo postopno spoznavanje z manipuliranjem s predmeti in urjenje nadzora nad rokami.
2. Predšolska faza (3-5 let): Otroci v tej fazi gibe rok že bolje nadzorujejo. Njihova drža pisala je vse pravilnejša, zmorejo že narisati preproste oblike. Preko dejavnosti risanja preprostih vzorcev s prsti in uporabe različnih risal (npr. palice, voščenke, krede, čopiči, flomastri) se spoznavajo z različnimi oblikami in smermi gibanja, obvladovanje katerih je kasneje pomembno tudi pri učenju oblikovanja črk. Uporaba pisalnih pripomočkov različnih debelin otrokom olajša njihovo obvladovanje. Pomembno je, da otroke v tej fazi ne silimo v pravilno držo pisala, saj morda na to še niso pripravljeni (Teach Children Ltd., b. d.).
3. Šolska faza (5–7 let): Ob vstopu v šolo se otroci začnejo učiti tekočega pisanja, začenši z opravljanjem različnih grafomotoričnih vaj, kasneje pa s sistematičnim učenjem pisanja črk in številk (Jones, 2024).

➜ Pri poučevanju pisanja črk je pomembno, da odrasli otrokom prikažemo začetno točko pisanja, pravilno smer in končno točko. V prvi fazi učenja je dobrodošla       metoda poučevanja, ki jo imenujemo »nebo, tla, zemlja«. Z njeno pomočjo otroci lažje vizualizirajo prostor na papirju in si zapomnijo, kje se posamezna črka nahaja: »nebo« predstavlja zgornji del črke (npr. vrh črke »l«), »tla« so osrednji del, kjer stoji večina črk, »zemlja« pa spodnji del, kamor sega spodnji del nekaterih črk, kot sta »g« ali »p«. Primer uporabe strategije kaže tudi spodnja slika (Slika 1). Priporočljivo je, da se otroci črke učijo pisati po skupinah, pri čemer povezujemo značilnosti pisanja črk s podobnimi potezami (npr. črke, ki vključujejo krožne oblike, kot so »c«, »a« in »d«). Ta pristop pomaga preprečevati zamenjave vidno podobnih črk, kot so »b« in »d« ali »g« in »p«.
➜ Ko otroci obvladajo oblikovanje posameznih črk ter jih znajo zapisovati s stabilno velikostjo in pravilno postavitvijo, so pripravljeni na učenje povezovanja črk med seboj oz. na učenje pisanih črk. Pri tem je pomembna sistematičnost, ki jim omogoča, da se postopoma naučijo različnih vrst povezovalnih potez. Začnemo s spodnjimi povezavami, ki so za učenje najlažje, nato pa preidemo na zahtevnejše povezave. Z obvladovanjem povezanega pisanja otroci razvijejo tekoče in hitro pisanje, ki omogoča hitrejše in učinkovitejše zapisovanje tudi daljših besedil, in sicer z manj napora (Teach Children Ltd., b. d.).

Zakaj je grafomotorika pomembna za otrokov razvoj?

Grafomotorika močno vpliva na šolsko uspešnost, saj otrokom omogoča učinkovito izvajanje šolskih nalog. Otroci, ki so že zgodaj spretni pri izvajanju grafomotoričnih vaj, se lahko bolj posvetijo vsebini nalog, namesto sami motorični izvedbi pisanja. Poleg tega je pisanje tesno povezano z razvojem kognitivnih zmožnosti in jezikovnih spretnosti – pri pisanju otrok razvija spretnosti organizacije, jezikovne spretnosti ter spretnosti reševanja zahtevnejših nalog, ki zahtevajo uporabo kritičnega mišljenja, povezovanje informacij in analiziranje.
Obenem so grafomotorične spretnosti tesno povezane tudi s funkcionalno neodvisnostjo v vsakdanjem življenju. Naloge, kot so izpolnjevanje obrazcev, pisanje nakupovalnih seznamov in vodenje zapiskov, od nas zahtevajo sposobnost hitrega, natančnega in čitljivega zapisovanja. Dobro razvite grafomotorične spretnosti nam torej skozi celo življenje omogočajo, da se polno vključujemo v izobraževalne, poklicne in socialne dejavnosti.

Težave pri razvoju grafomotorike

Veliko otrok se pri usvajanju grafomotoričnih spretnosti srečuje z izzivi. Med najpogostejše spadajo:

• Nepravilen prijem pisala: To vodi do hitrejše utrujenosti roke in upada motivacije za pisanje. Otroci, ki premočno pritiskajo pisalo ob podlago ali ga držijo nepravilno, se hitro utrudijo in ne zmorejo pisati dovolj tekoče.
• Šibka koordinacija oko-roka: To se kaže kot slabše sledenje linijam in/ali manj spretno oblikovanje črk. Otroci, ki imajo šibko koordinacijo oko-roka, težko ohranjajo natančnost pri risanju in pisanju.
• Pomanjkanje nadzora nad prsti in zapestjem: Otroci, ki nimajo zadostnega nadzora nad prsti in zapestjem, s težavo opravljajo naloge, ki od njih zahtevajo več natančnosti. Med pisanjem potrebujejo več prekinitev, kar vpliva na tekočnost pisanja (Rosenblum idr., 2003).

Strategije za spodbujanje grafomotorike

Obstaja več preprostih načinov, kako lahko starši in strokovni delavci otrokom pomagamo razvijati grafomotorične spretnosti:
1. Uporaba različnih pisal in risal
Otrokom lahko ponudimo raznolika pisala in risala, kot so voščenke, svinčniki, barvice in krede. Preizkušanje pisal različnih debelin spodbuja motivacijo in razvoj natančnejšega oz. bolj nadzorovanega prijema.
2. Igre za krepitev mišic prstov
Igre, ki vključujejo fino motoriko, so odlične za krepitev spretnosti prstov in urjenje natančnosti. Sem spadajo oblikovanje plastelina, vstavljanje drobnih predmetov v reže, igre z elastikami, spletanje zapestnic in uporaba pincete za prijemanje majhnih predmetov.
3. Sledenje oblikam in črtam
Sledenje črtam in oblikam je temeljna vaja za razvoj grafomotorike, ki otrokom pomaga izboljšati nadzor nad pisalom. Začnemo z enostavnimi oblikami, kot so ravne in valovite črte ter krogi in kvadrati, nato pa postopoma prehajamo k vse zahtevnejšim vzorcem.
4. Vaje za izboljšanje koordinacije oko-roka
Koordinacijo oko-roka lahko pomagamo izboljšati z igrami, ki spodbujajo usklajevanje vida in gibanja rok, kot so risanje s prstom po pesku ali brivski peni, igre sledenja in povezovanja točk ter sledenje labirintu.
5. Krepitev nadzora nad pisalom skozi risanje, slikanje in barvanje
Likovno ustvarjanje je preprost in učinkovit način za spodbujanje razvoja grafomotorike. Z njegovo pomočjo otroci na zabaven način postopoma pridobivajo nadzor nad različnimi vrstami pisal in risal.
6. Multisenzorni pristop
Vključevanje multisenzornih dejavnosti, kot so slikanje s prsti, oblikovanje črk s plastelinom ali drugimi mehkimi masami, sledenje linijam črk iz brusnega papirja in pisanje v pesek, polento ali brivsko peno, omogoča otrokom multisenzorno izkušnjo učenja in veča motivacijo.
7. Modeliranje in prikaz
Pri učenju pisanja otrokom prikažimo ustrezne tehnike, pravilno držo telesa ter zagotavljajmo takojšnje povratne informacije in spodbude. To bo otrokom pomagalo oblikovati dobre navade pri pisanju, ki se jih bodo posluževali vse življenje. Primer prikaza pravilne drže pisala, ki ga lahko kot model pokažemo otroku, prikazuje spodnja slika (Slika 2).
8. Premori in sprostitev
Med pisanjem omogočimo otrokom redne premore, s čimer bomo preprečili utrujenost in frustracije. Otrokom lahko pokažemo tudi tehnike sproščanja mišic rok, kot so raztezanje prstov in zapestja.
9. Doslednost in potrpežljivost
Zavedajmo se, da razvoj grafomotoričnih spretnosti zahteva čas in vajo. Bodimo potrpežljivi, spodbujajmo njihov trud in pohvalimo napredek.

Prepoznavanje otrok z grafomotoričnimi težavami

Mnogi otroci pri pisanju nimajo večjih težav, grafomotorične vaje opravljajo lepo in lahkotno, brez večjega truda; nekateri pa so kljub vztrajnim vajam in trudu neuspešni, bolj estetske črke oblikujejo le s težavo, pritiska na podlago pa ne zmorejo nadzorovati. Slednji bodo, posebno v šoli, pogosto izpostavljeni kritiki (Rajgl Zidar, 2017).

Znaki, da otrok morda potrebuje dodatno pomoč pri razvoju grafomotorike:
• vztrajajoče neurejena in nečitljiva pisava, kljub zadostnemu številu vaj
• težave s sledenjem linijam in oblikam
• prekomeren pritisk na papir
• utrujenost in frustracije med pisanjem (otrok hitro toži, da ga boli roka)
• nepravilna drža pisala, ki vztraja tudi po več poskusih popravljanja (Rosenblum idr., 2003).

Če odrasli pri otroku opazimo opisane težave, je pomembno, da mu omogočimo dodatno podporo. Še posebej, če težave kljub vaji vztrajajo dalj časa, je priporočljivo poiskati pomoč specialnega pedagoga ali drugega strokovnjaka na šoli ali izven nje. Pravočasno prepoznavanje in načrtovanje usmerjenih intervencij pripomore k razvoju potrebnih podpornih strategij, ki bodo otroku omogočile, da bo kljub težavam uspešno opravljal naloge v šoli in izven nje.

Povzeto po:

Fricelj, N., Golob, N., Lukič, M. in Suhoveršnik, P. (2020). Spretni prstki – dejavnosti za spodbujanje grafomotorike in fine motorike pri predšolskih otrocih: Smernice za starše. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. https://drive.google.com/file/d/124UJ_ixOWMlpSZ1Ahv3CLlPazTDd0bof/view
Jones, E. W. (2024). Graphomotor Skills: What it is and how to help children develop it. Psychology For. https://psychologyfor.com/graphomotor-skills-what-it-is-and-how-to-help-children-develop-it/
Rajgl Zidar, S. (2017). Razvijanje grafomotoričnih spretnosti s pomočjo didaktičnih ploščic. Razredni pouk, 19(2), 57–60. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5WEQBJF
Rosenblum, S., Weiss, P. in Parush, S. (2003). Product and process evaluation of handwriting difficulties. Educational Psychology Review, 15(1), 41–81. https://doi.org/10.1023/a:1021371425220
Teach Children Ltd. (b. d.). Home – teach handwriting. Teachhandwriting.co.uk. https://teachhandwriting.co.uk/index.html