Nadarjenost, nadarjeni učenci

Kdo so nadarjeni učenci?

George (1997) pravi, da so nadarjeni tisti otroci/učenci, ki imajo potencial izkazovanja nadpovprečnih uspehov na celi vrsti področij dejavnosti. Talentirani pa so za razliko od nadarjenih otroci/učenci s potencialom izkazovanja nadpovprečnih uspehov na enem področju dejavnosti. Poudarja, da nadarjeni učenci niso homogena skupina, ne kažejo enakih potez, lastnosti. Sposobnosti pridejo na dan v različnih življenjskih obdobjih, kažejo se lahko na enem ali več področjih.

Galbraith (1992) opozarja na dejstvo, da različno definirajo nadarjene, poudarja pa, da vsi soglašajo ko govorijo o potenciali in zmogljivosti nadarjenih. Njena definicija o nadarjenih pravi, da so otroci/učenci v šoli navadno izrazito uspešni pri enem ali pri več predmetih. Poudari, da nadarjeni lažje razvijajo svojo nadarjenost, če jih v šoli razvrstijo po sposobnostih, da se učijo novih reči, namesto, da čakajo, da jih ostali dohitijo.

Gaibrath (2012) loči se nadarjene na področju:

  • ustvarjalnosti, kjer poudari, da visoko ustvarjalni znajo izpeljati nenavadne poti, ko rešujejo težke probleme, stvari utegnejo opravljati na nenavadne načine, poudari da so ustvarjali ljudje radi različni in zaradi svoje ustvarjalnosti kršijo pravila,
  • talentirane nadarjenosti, med katere uvršča tiste, ki so najboljši takrat ko se izražajo z umetnostjo, plesom, glasbo, so izredno ustvarjalni in gibčni,
  • kot zadnje področje nadarjenosti opiše ljudi z voditeljski sposobnostmi, kateri znajo dobro odločati, so priljubljeni in radi poganjajo ljudi.

Tretji avtor ponovno drugače definira nadarjenost in sicer pravi, da je nadarjenost vsota danih in pridobljenih dejavnikov, ki omogočajo nadpovprečne stvarne ali latentne, osebno ali družbeno koristne stvaritve na enem ali več toriščih ljudske dejavnosti. Izpostavi, da specifična organiziranost živčevja, nagnjenj, interesov in motivov daje pečat osebnosti nadarjenih (Strmčnik, 1998).

Težave z definicijami in kategoriziranje otrok

Na težave z definicijami opozori Galbraithova (1992), ki izpostavi problem uporabe definicije. Odrasli naj bi te definicije uporabljali kot merila za identificiranje le teh otrok, katerim nato zagotavljajo posebne priložnosti in zahtevnejše izobraževalne programe. Poudari, da še vedno prezrejo nekatere nadarjene, ker ne ustrezajo postavljenim merilom.

Na podlagi zgoraj napisanega ter drugih teoretičnih in praktičnih izhodišč lahko zapišemo, da obstaja neka splošna definicija o nadarjenosti, katera pa ne more točno opisati posameznega otroka. Njegove sposobnosti, značilnosti in osebne lastnosti je potrebno tekom dela z njim spoznati in biti na njih pozoren. Niti dva otroka (tudi nadarjena), si nista enaka.

 

Nadarjeni učenci, kako prepoznamo nadarjene učence

 

Značilnosti nadarjenih učencev

Nihče izmed nadarjenih nima vseh značilnosti, vendar kaže večina nadarjenih eno ali več izmed njih:

  • se zlahka in hitro učijo,
  • so vztrajni in hočejo še naprej poskušati,
  • veliko sprašujejo in so izredno vedoželjni,
  • imajo smisel za humor,
  • ne počno radi iste stvari vedno znova in znova,
  • so zelo občutljivi do drugih,
  • mislijo logično in hočejo, da bi bile stvari smiselne,
  • so odprti za nove, norčave ideje (Galbraith, 1992).

Ferbežer (1998) je nanizal veliko različnih značilnosti nadarjenih otrok:

  • otroci zgodaj in smotrno uporabljajo besednjak, ki je širok po obsegu, je poglobljen in zahtevnejši,
  • ostro in kritično opazujejo,
  • zmožni so dlje časa trajajoče koncentracije,
  • imajo originalen, divergenten, kreativen pristop pri reševanju problemov,
  • odlikujejo se po hitrejšem, lahkem dojemanju, po miselni elastičnosti,
  • imajo izredno željo imajo po znanju, neprestano sprašujejo, imajo visoko razvito logično mišljenje, uspešno se vključujejo v socialno okolje in imajo izrazito uspešnost vodenja.
  • njihova splošna poučenost je obsežna, zagrizeno se predajajo interesno problemskim nalogam, do popolnosti si želijo izpolniti naloge, pri rutinskih in mehaničnih nalogah se dolgočasijo,
  • zanimajo jih odrasli problemi, veliko se ukvarjajo z moralnimi pojmi.
  • dajejo nenavadne, redke, bistre odgovore, se ne bojijo biti drugačni, individualisti zlasti v kognitivnem smislu, so družabni in pogosto voditelji.
  • možna je socialna izoliranost, ki izhaja iz nestrpnosti do nižjih oblik intelektualnega funkcioniranja,
  • bolj so kritični do sebe in drugih, imajo izrazite empatične sposobnosti, visoko samozaupanje, samospoštovanje in samooceno,
  • so čustveno uravnoteženi, vedri, imajo izrazit smisel za humor, terjajo širše in globlje obrazložitve, želijo posebne naloge.
  • lahko so tudi učno neučinkoviti, ker so nezadovoljni s preprostimi in očitnimi rešitvami, neuspešni so pogosto pri preprostih nalogah, ker ne morejo verjeti, da je rešitev tako očitna.

Nadarjeni učenci in njihove osebnostne značilnosti

Raziskave so pokazale nekatere osebnostne lastnosti, ki jih imajo nadarjeni učenci in jih ne najdemo pri drugih oziroma so pri nadarjenih bolj izrazite. Poudariti je potrebno, da nadarjeni niso homogena skupina in da obstajajo razlike znotraj skupine nadarjenih. Osebne lastnosti, ki jih najdemo se nanašajo na različna področja: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno.

  • Miselno-spoznavno področje: razvito divergentno mišljenje, razvito logično mišljenje, nenavadna domišljija, natančnost opazovanja, dober spomin, smisel za humor.
  • Učno-storilnostno področje: široka razgledanost, visoka učna uspešnost, bogato besedišče, hitro branje, spretnosti v eni od umetniških dejavnosti, motorična spretnost in vzdržljivost.
  • Motivacija: visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti, radovednost, raznoliki in močno izraženi interesi, vztrajnost, visoka storilnostna motivacija, uživanje v dosežkih.
  • Socialno-čustveno področje: nekonformizem, močno razvit občutek za pravičnost, neodvisnost, samostojnost, sposobnost vodenja in vplivanja na druge, izrazit smisel za organizacija in empatičnost.

 

Učne težave, nadarjenost v učnem konceptu

 

Nadarjeni učenci in učna neuspešnost

Učenci so lahko učno neuspešni, čeprav so nadarjeni. Pri njih najdemo naslednje značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu:

  • nezainteresiranost za šolo,
  • strah pred ocenjevanjem,
  • nizka samopodoba,
  • pomanjkanje samozaupanja,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • motivirati z običajnimi spodbudami večkrat ne deluje,
  • slaba pozornost,
  • hiperaktivnost,
  • čustvena in socialne nezrelost (Žagar, Artač, Bežič, Nagy in Purgaj, 1999).

Prepoznavanje nadarjenih učencev

V Sloveniji je bil leta 1999 sprejet koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, ki ga je oblikoval strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V njem je opisan tudi postopek prepoznavanja nadarjenih učencev, ki ga povzemamo:

Prepoznavanje nadarjenih učencev poteka v treh korakih:

  • evidentiranje
  • identifikacija
  • seznanitev staršev

Evidentiranje:

Na prvi stopnji se morebitno nadarjene učence prepozna brez pomoči posebnih pripomočkov ali testiranj. Informacije temeljijo predvsem na opazovanju otrokovih učiteljev, staršev in drugih strokovnih delavcev, ki poznajo otroka. Upošteva se:

  • otrokov učni uspeh,
  • dosežki pri vzgojnih dejavnostih,
  • učiteljevo opazovanje,
  • tekmovanja in hobiji, v katera je otrok vključen,
  • mnenje šolske svetovalne službe.

Identifikacija:

Zajema poglobljeno obravnavo evidentiranih otrok, postopek je sestavljen iz oblikovanja diagnostične ocene otrokovega funkcioniranja na podlagi standardiziranih psiholoških testov. Merimo:

  • pomnjenje informacij,
  • sposobnost sklepanja,
  • motiviranost,
  • telesno-gibalne sposobnosti,
  • vodstvene sposobnosti ipd.

Pri merjenju zgornjih značilnosti uporabljamo teste sposobnosti in teste ustvarjalnega mišljenja.

Seznanitev staršev

Tako kot pri učencih z učnimi težavami ter učencih s povprečnimi dosežki je tudi pri nadarjenih učencih pomembno, da so v vodenje otroka vključeni njihovi starši. Starši skupaj z učiteljem in šolsko svetovalno službo načrtujejo nadaljnje delo z otrokom. Šolska svetovalna služba v tem primeri vodi in spremlja otrokovo dokumentacijo in njegove napredke na opazovanih področjih.

Viri:

Delno povzeto po Jokan in Kunčič, 2012 (Nadarjeni učenci s posebnimi potrebami – dvojna izjemnost).

Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999), Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Pridobljeno s https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf

Ferbežer, I. (1998). Identifikacija in razvijanje nadarjenosti. V T. Bezić (ur.), Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo (str. 33–66). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Galbraith, J. (1992). Vodič za nadarjene. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

George, D. (1997) Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Strmčnik, F. (1998). Pedagoški vidik spodbujanja nadarjenih učencev. V T. Bezić (ur.), Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo (str. 11–31). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Žagar, D., Artač, J., Bezič, T., Nagy, M. in Purgaj, S. (1999). Koncept – Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Pridobljeno iz http://www.zrss.si/pdf/210911135740_s sd_nadarjeni20koncepto%C5%A1.pdf

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja