Nadarjeni učenci – kdo so in kako jih prepoznamo?

Kdo so nadarjeni učenci?

V strokovni literaturi ni mogoče najti enotne opredelitve nadarjenosti. Nadarjenost se namreč kaže v različnih oblikah in obsegih. Najpogosteje pravimo, da so nadarjeni učenci tisti, ki bodisi že v vrtcu bodisi v šoli pokažejo visoke potenciale oz. dosežke na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem in/ali umetniškem področju. To torej pomeni, da med nadarjene štejemo tako tiste z dejansko visokimi dosežki kot tudi tiste, ki imajo zgolj potenciale za izjemne dosežke. Nadarjenost razumemo kot vsoto prirojenih in pridobljenih dejavnikov, ki omogočajo nadpovprečne stvarne ali latentne, osebno ali družbeno koristne stvaritve na enem ali več področjih.

Pri tem je nadarjenost lahko splošna ali specifična. Za visoko splošno sposobnost, ki omogoča doseganje izvrstnih rezultatov tako običajno uporabljamo izraz "nadarjenost", za visoko specifične sposobnosti pa izraz "talentiranost".

Značilnosti nadarjenih učencev

Nihče izmed nadarjenih učencev nima vseh naštetih značilnosti, kljub vsemu pa zanje običajno velja, da se zlahka in hitro učijo, so vztrajni, veliko sprašujejo in so izredno vedoželjni. Imajo smisel za humor in so odprti za nove, norčave ideje. Poleg tega običajno smotrno uporabljajo besednjak, ki je širok po obsegu, poglobljen in zahteven, odlikuje pa jih miselna prožnost ter ostro in kritično opazovanje. Zmožni so dlje časa trajajoče koncentracije in imajo izviren pristop k reševanju problemov.

Njihova splošna poučenost je obsežna, zagrizeno se predajajo interesno problemskim nalogam, do popolnosti si želijo izpolniti naloge, pri rutinskih in mehaničnih nalogah pa se dolgočasijo. Zanimajo jih odrasli problemi, veliko se ukvarjajo z moralnimi pojmi. Dajejo nenavadne, redke in bistre odgovore. Ne bojijo se biti drugačni (zlasti v kognitivnem smislu). Kritični so do sebe in drugih, imajo močno razvito empatijo, visoko samozaupanje in samospoštovanje, so čustveno uravnoteženi in vedri.

Nadarjeni učenci in njihove osebnostne lastnosti

Opaziti je, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih pri drugih učencih ni mogoče najti ali pa so pri nadarjenih učencih izrazitejše. Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo, se nanašajo na različna področja: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje.

• Miselno-spoznavno področje: razvito divergentno mišljenje, razvito logično mišljenje, nenavadna domišljija, natančnost opazovanja, dober spomin in smisel za humor
• Učno-storilnostno področje: široka razgledanost, visoka učna uspešnost, bogato besedišče, hitro branje, spretnosti v eni od umetniških dejavnosti, motorična spretnost in vzdržljivost
• Motivacija: visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti, radovednost, raznoliki in močno izraženi interesi, vztrajnost, visoka storilnostna motivacija in uživanje v dosežkih
• Socialno-čustveno področje: nekonformizem, močno razvit občutek za pravičnost, neodvisnost, samostojnost, sposobnost vodenja in vplivanja na druge, izrazit smisel za organizacijo in empatičnost

Nadarjeni učenci in učna neuspešnost - kako je to sploh mogoče?

Učenci so lahko učno neuspešni, čeprav nadarjeni. Pri njih običajno najdemo naslednje značilnosti, ki jih ovirajo pri šolskem delu:

✗ nezainteresiranost za šolo

✗ strah pred ocenjevanjem

✗ nizka samopodoba

✗ pomanjkanje samozaupanja

✗ nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu

✗ slaba pozornost

✗ hiperaktivnost

✗ čustvena in socialne nezrelost.

Prepoznavanje nadarjenih učencev

V Sloveniji je bil leta 1999 sprejet koncept "Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli", ki ga je oblikoval "Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje". V njem je opisan postopek prepoznavanja nadarjenih učencev, ki ga povzemamo v nadaljevanju.

Prepoznavanje nadarjenih učencev poteka v treh korakih:

• evidentiranje
• identifikacija
• seznanitev staršev.

1. Evidentiranje

Na prvi stopnji se potencialno nadarjene učence zabeleži brez uporabe posebnih diagnostičnih pripomočkov. Informacije temeljijo predvsem na opažanjih otrokovih staršev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Upošteva se:

• otrokov učni uspeh
• dosežke pri vzgojnih dejavnostih
• učiteljeva opažanja
• tekmovanja in hobije, v katere je otrok vključen
• mnenje šolske svetovalne službe.

2. Identifikacija

Druga stopnja zajema poglobljeno obravnavo evidentiranih otrok. Postopek sestoji iz oblikovanja diagnostične ocene otrokovega funkcioniranja na podlagi standardiziranih psiholoških testov (testov sposobnosti in testov ustvarjalnega mišljenja). Testiranje zajema:

• pomnjenje informacij
• sposobnost sklepanja
• motiviranost
• telesno-gibalne sposobnosti
• vodstvene sposobnosti ipd.

3. Seznanitev staršev

Tako kot pri učencih z učnimi težavami je tudi pri nadarjenih učencih pomembno, da so v obravnavo otroka vključeni tudi njihovi starši. Ti skupaj z učiteljem in šolsko svetovalno službo načrtujejo nadaljnje delo z otrokom.

Povzeto po:

Ferbežer, I. (1998). Identifikacija in razvijanje nadarjenosti. V T. Bezić (ur.), Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo (str. 33–66). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Galbraith, J. (1992). Vodič za nadarjene. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

George, D. (1997). Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Strmčnik, F. (1998). Pedagoški vidik spodbujanja nadarjenih učencev. V T. Bezić (ur.), Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo (str. 11–31). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Žagar, D., Artač, J., Bezič, T., Nagy, M. in Purgaj, S. (1999). Koncept – Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Dostopno na spletni strani: http://www.zrss.si/pdf/210911135740_s sd_nadarjeni20koncepto%C5%A1.pdf