Diagnostično ocenjevanje nam pomaga pri prepoznavanju otrok, pri katerih bi se lahko oz. se pojavljajo težave na področju učenja ali na drugih področjih funcioniranja in razvoja.

Pri ocenjevanju sposobnosti uporabljamo formalne in neformalne oblike ocenjevanja s katerimi preverjamo tako otrokova močna področja kot področja, na katerih ima otrok primanjkljaje. Ocenjevanje lahko zajema širok nabor aktivnosti, kot so opazovanje učenca pri delu, izpolnjevanje vprašalnikov in ček-list, analiza otrokovih izdelkov, reševanje diagnostičnih testov in zbiranje drugih podatkov o otroku.

Na podlagi diagnostične ocene načrtujemo nadaljnje delo z otrokom, merjenje in spremljanje otrokovega napredka ter evalvacijo uspešnosti celotnega procesa dela.

 

Pri diagnostičnem ocenjevanju zajamemo pregled:

  • Motoričnega razvoja (finomotorika, groba motorika, grafomotorika)
  • Razvitost čutil in zaznavanje
  • Pisanja
  • Branja
  • Računanja
  • Spomina, pozornosta in koncentracije
  • Razvitost govora in jezika
  • Orientacijo v prostoru in času
  • Stranskost telesa
  • Socialno-čustvene in vedenjske značilnosti
  • Splošno poučenost

Najpogostejše težave, s katerimi se srečujemo:

  • Disleksija
  • Disgrafja
  • Lažja motnja v duševnem razvoju (nižje intelektualne sposobnosti)
  • ADHD (motnja pozornosti in hiperativnosti)
  • Aspergerjev sindrom