Kaj ocenjuje specialni pedagog?
Specialni pedagog prepoznava učne težave, ki otroke in mladostnike pomembno ovirajo pri vsakodnevnem funkcioniranju, znižujejo njihovo samoučinkovitost (navkljub morebiti dobrim intelektualnim potencialom) in negativno vplivajo na samopodobo. Najpogostejše težave, s katerimi se srečujemo pri nas, so disleksija, disgrafija in diskalkulija.
Postopek se začne z uvodnim razgovorom, na osnovi katerega se zabeleži ključne informacije o posameznikovem zgodnjem razvoju in aktualnih težavah. Specialni pedagog vas utegne povprašati tudi po nekaterih splošnih podatkih o družini, starševstvu in vzgoji. Če je bil otrok oz. mladostnik v preteklosti že specialnopedagoško ocenjen, vas bo specialni pedagog prosil, da seboj prinesete fotokopije mnenj, da jih prebere. Na osnovi specialnopedagoškega diagnostičnega ocenjevanja, ki obsega več pregledov, specialni pedagog nato izdela natančno in celovito oceno posameznikovih osnovnih šolskih veščin, kot so:
➜ branje
➜ pisanje
➜ računanje.
Poleg razvoja omenjenih osnovnih šolskih veščin preveri tudi:
🗸 razvoj grobe motorike, fine motorike in grafomotorike
🗸 stranskost telesa (levo-desno)
🗸 orientacijo v prostoru in času
🗸 zmožnost usmerjanja in vzdrževanja pozornosti
🗸zmožnost razumevanja in sledenja kompleksnejšim navodilom
🗸 delovni tempo
🗸 storilnostno motivacijo
🗸 osnovne socialno-čustvene in vedenjske značilnosti, povzete po neposredni socialni interakciji z otrokom oz. mladostnikom.
Pri svojem delu specialni pedagog uporablja formalne in neformalne oblike ocenjevanja, s katerimi preverja tako otrokova oz. mladostnikova močna področja kot tudi področja, kjer se kažejo razvojna odstopanja in primanjkljaji. Ocenjevanje je celovito, poteka brez prisotnosti staršev in poleg raznolikih specialnopedagoških preizkušenj vključuje tudi zbiranje informacij o otrokovih oz. mladostnikovih prevladujočih učnih strategijah in količini učenja, beleženje njegovega testnega vedenja in natančen pregled njegovih šolskih zvezkov.
Po zaključenem diagnostičnem ocenjevanju specialni pedagog pripravi specialnopedagoško poročilo, v katerem opredeli otrokova močna področja ter obseg in vrsto njegovih težav. Obenem v poročilo zapiše tudi priporočila, ki so lahko dobrodošlo vodilo za vsakodnevno delo z otrokom oz. mladostnikom v domačem in šolskem okolju. To poročilo lahko starši predložite tudi k zahtevku za uvedbo postopka usmerjanja na Zavodu RS za šolstvo z namenom pridobitve dodatne strokovne pomoči (DSP) v šoli. Natančnejše informacije o postopku usmerjanja lahko najdete TUKAJ.
Kaj pa po koncu specialnopedagoške diagnostike?
V kolikor specialni pedagog tekom pregledov ugotovi, da se poleg težav, zaradi katerih je bil uveden postopek diagnostičnega ocenjevanja, nakazujejo še druge težave, staršem predlaga dodatne preglede pri drugih strokovnjakih - bodisi znotraj Centra Motus (če jih ta lahko zagotovi) bodisi v drugih ustanovah, na primer pregled pri pedopsihiatru v primeru suma na motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), pregled pri logopedu v primeru suma na govorno-jezikovno motnjo ali pregled pri kliničnem psihologu v primeru izrazitih čustvenih težav idr. V primeru učnih težav specialni pedagog vedno predlaga tudi psihološko diagnostiko; več o tem si lahko preberete TUKAJ.
Po zaključenem diagnostičnem ocenjevanju lahko psiholog predlaga tudi različne vrste pomoči, ki so na voljo pri nas, na primer specialnopedagoško obravnavo otroka oz. mladostnika, vzgojno svetovanje za starše in/ali poklicno in karierno svetovanje. Na voljo so tudi različni skupinski programi pomoči (najdete jih TUKAJ).