Za učinkovito in pogosto branje je poleg truda in vztrajanja pomembna tudi želja po branju. Slednjo so strokovnjaki poimenovali tudi bralna motivacija. Zajema različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo otroka k branju. Med glavne dejavnike, ki spodbujajo željo po branju, uvrščamo otrokov interes za branje, njegov odnos do branja in njegovo vrednotenje različnih bralnih aktivnosti. Bralna motivacija dodaja branju različnih vsebin smisel in hkrati spodbuja posameznika, da pri branju vztraja in izkušnjo branja želi ponoviti. Motivacija za branje je pomembna, da otrok prepozna branje kot pozitivno aktivnost, hkrati pa pozitivno vpliva na njegove spretnosti branja.
Notranja in zunanja bralna motivacija
Za branje lahko otroka motivirajo notranji in zunanji dejavniki, zato lahko bralno motivacijo razdelimo na notranjo in zunanjo motivacijo. Za prvo velja, da spodbuja otroka k branju, ker ima sam željo po branju. V tem primeru branje otroku predstavlja užitek. Zunanjo motivacijo za branje sestavljajo zunanji dejavniki, ki otroka spodbujajo k aktivnostim (npr. pohvala drugih). Otrok bere zaradi posledice, ki jo prinaša branje in ne zato, ker bi ga branje veselilo.
Notranja motivacija je od zunanje učinkovitejša, saj se otrok vključuje v dejavnost zaradi lastne želje in zaradi pozitivnih čustev, ki jih doživlja ob vključevanju v branje. Za branje ne pričakuje nagrade ali drugih zunanjih spodbud. Zato je pomembno, da pri otrocih spodbujamo notranjo motivacijo za branje, če želimo, da bodo razvili dalj časa trajajoč interes za branje. Notranjo motivacijo spodbujamo predvsem tako, da otrok pri branju aktivno sodeluje, da se za branje počuti kompetentnega in da ob branju doživlja pozitivna čustva.
Interes za branje
O interesu za branje lahko govorimo, kadar branje za otroka postane užitek oz. ima željo po branju različnih knjig, kadar se pri branju nekaj nauči in kadar mu knjiga predstavlja tudi samopotrditev. Otrok, ki ima razvit interes za branje, se za branje knjig odloča sam, saj se zaveda, da bo ob bralni izkušnji doživljal pozitivna čustva, hkrati pa se bo iz prebranega nekaj novega naučil. Branje povezuje s prijetnimi čustvi. Bralni interes je večji pri otrocih, ki so jim starši začeli brati pri zgodnejših starostih, jim berejo pogosteje in so v svojem okolju izpostavljeni večjemu številu knjig. Interes za branje pri otroku razvijamo tako, da mu bralno izkušnjo predstavimo in naredimo čim bolj prijetno, ga vključujemo v bralne aktivnosti, pri katerih se dobro počuti ter spodbujamo skupno branje doma, v vrtcu ali šoli, samostojno branje ali gledanje knjig, obiske knjižnic, pravljičnih uric in drugih bralnih dejavnosti, ob katerih se otrok dobro počuti.
Vsebina knjige
Pri spodbujanju interesa za branje je pomembno, da se otrok pri branju srečuje z vsebinami, ki ga zanimajo. Takšne knjige ga bodo v večji meri pritegnile, saj bo želel o tematiki, ki ga zanima, izvedeti več. Otroci imajo v različnih obdobjih različne interese. Pomembno in koristno je, da poiščemo knjige, ki se s slednjim skladajo in na ta način uskladimo otrokov bralni interes z njegovimi zanimanji.
Interesi predšolskih otrok so običajno bolj raznovrstni in nespecifični. Posledično si lahko privoščimo več eksperimentiranja in preizkušnja, otroku predstavimo knjige z različnimi vsebinami in spremljamo, katerim od njih bo posvetil največ pozornosti. Pri otrocih, ki nimajo razvitih specifičnih interesov, je smiselno izbirati knjige, ki so vsebinsko povezane z vsakdanjim življenjem otroka. Če bo prebiral o junakih, ki se jim dogajajo podobne stvari kot njemu, se bo v njih lažje prepoznal, posledično pa bo imelo branje zanj večji smisel.
Otroka ne silimo k branju ali poslušanju knjig, ki mu niso všeč. Pozorni smo, če otrok med branjem ne kaže interesa za knjigo. V takšnih primerih upoštevamo njegove želje in interese ter izberemo knjigo z drugačno tematiko. Po drugi strani je otrokovo željo, da isto knjigo večkrat preberemo, smiselno upoštevati. Ob ponovnem branju si otrok zapomni težje besede in začne razumeti besede, ki jih prej ni razumel, kar pripomore k širjenju njegovega besednega zaklada. Prav tako preko ponovnega branja bolje razume vsebino in se nauči pripovedovati zgodbe.
Pozitivna čustva in socialni vidik skupnega branja
Pri spodbujanju branja moramo biti pozorni, da je otroku všeč tako vsebina knjige kot tudi vzdušje, ki ga ustvarimo med branjem. Otroci skupno branje dojemajo kot čas za povezovanje in druženje s starši. Interes otroka za branje se tako lahko poveča, če se otroci med druženjem počutijo sproščeno, prijetno in varno, saj si bodo dejavnost želeli ponoviti. Pozitivno ozračje in pozitivna čustva staršev med branjem so za otroka hkrati tudi zgled, da je branje prijetno in zanimivo.
Prijetno ozračje med branjem lahko oblikujemo tako, da sledimo otrokovim interesom. Prilagajamo se njegovim izbiram knjig, odgovarjamo na vprašanja, ki jih postavlja v povezavi s knjigo in dovolimo, da vodi pogovor o vsebini knjige. Med branjem ga spodbujamo, mu pomagamo pri težjih besedilih in uporabljamo pozitiven povratni odziv ter kažemo pozitiven odnos do branja. Slednje lahko storimo tako, da otroku neposredno povemo, da je branje pomembno in zabavno. Pozitiven odnos do branja kažemo tudi tako, da sami večkrat beremo in med branjem izražamo pozitivna čustva, s čimer postavljamo zgled. Naklonjenost do branja nakazujemo tudi s tem, da otroku omogočimo čim boljši dostop do knjig in ga spodbujamo, da po njih večkrat posega.
Kompetentnost
Otrokovo dojemanje lastnih sposobnosti branja pomembno vpliva na njegovo željo po branju. Če otrok dvomi v svoje sposobnosti branja oz. do branja čuti odpor ali strah, saj so besedila zanj prezahtevna, se branju izogiba. Po drugi strani so lahko težavna tudi premalo zahtevna besedila, saj otroka dolgočasijo. V takšnih primerih v branju ne vidi izziva, zato ob branju ne doživlja pozitivnih čustev. Pri upoštevanju otrokove kompetentnosti za branje je potrebno upoštevati tako njegovo besedišče in slovnično znanje kot tudi vsebinsko zahtevnost besedila oz. knjige. Kadar otrok verjame, da je sposoben pravilno prebrati in razumeti besedo, občuti uspeh pri branju, ki ga nadaljnje motivira. Pri otrocih, ki dvomijo v svoje bralne sposobnosti, je pomembno, da spodbujamo voljo do branja, zanimanja za temo in prepričanja v lastne učne sposobnosti. Prav tako je pomembno, da spremljamo njihove bralne spretnosti in jim pomagamo, da jih izboljšujejo. K spremljanju in spodbujanju otrokove kompetentnosti pripomoremo s kakovostnim in interaktivnim skupnim branjem.
Kako interaktivno brati otroku?
Pri interaktivnem branju je pomembno, da v proces skupnega branja v veliki meri vključujemo otroka. Spodbujamo ga, da sodeluje pri pripovedovanju zgodbe in da o njej tudi razmišlja. To lahko storimo na naslednje načine:
- Otroka spodbujamo, da nam pove, kaj meni, da se bo v zgodbi zgodilo.
- Otroku postavljamo vprašanja v povezavi z vsebino prebranega.
- V proces branja vključimo tudi ilustracije, tako da predmete in osebe na ilustracijah poimenujemo, jih opisujemo in skupaj z otrokom iščemo povezave ilustracij z vsebino prebranega.
- Vedenje, čustva in mišljenje junakov opisujemo, razlagamo in vrednotimo.
- Dopustimo, da nas otrok prekinja in med branjem postavlja vprašanja.
- Otroka spodbujamo k povezovanju dogodkov in junakov v zgodbi z njegovimi lastnimi izkušnjami.
- Otroka sprašujemo po vzrokih in posledicah za vedenje junakov.
- Pojasnjujemo besede, ki jih otrok ne razume in na ta način bogatimo njegov besedni zaklad.
S pomočjo interaktivnega branja otroka spodbudimo, da se aktivno vključuje v proces branja in vanj vlaga trud. Otrokovo bralno izkušnjo spremljamo in prilagajamo, tako da je zanj prijetna.
Izbira ustrezne knjige
Da pri otroku spodbudimo željo po branju, je pomembno, da izberemo zanj primerno in kakovostno knjigo. Poleg tega, da se mora vsebina knjige skladati z otrokovimi interesi, je pomembno tudi, da je primerna njegovim sposobnostim. Kakovostna knjiga vsebuje dobro strukturirano zgodbo in natančne opise junakov, ilustracije pa predstavljajo dopolnilo besedilu. Za mlajše otroke je primerneje, da so v ospredju ilustracije ter da knjiga vsebuje manj besedila in enostavnejšo zgodbo. Pomembno je, da se ilustracije v knjigah povezujejo z zgodbo in nudijo možnost, da se o njih pogovarjamo. Na ta način bodo otroku omogočile boljše razumevanje zgodbe. Ker se bo počutil bolj kompetentnega, bo njegova želja po branju večja. Pri izbiri ustreznih knjig nam lahko pomagajo knjižničarji. V pomoč so lahko tudi priporočilni seznami (zlasti v osnovni šoli).
Avtonomnost in svoboda
Da otroka branje privablja, je pomembno tudi, da je pri bralnih aktivnostih svoboden in da sam sprejema odločitve. Svoboda pri branju mu omogoča, da se v branje aktivno vključuje, kar spodbuja njegovo motivacijo za branje.
Avtonomnost otroka pri branju lahko povečamo tako, da mu dovolimo, da si kakšno knjigo v knjižnici izbere povsem sam. Otrok se bo dobro počutil tudi, če mu bomo dovolili, da sam izbere vrstni red branja knjig, s čimer se bo obenem učil izbiranja in odločanja.
Zunanje spodbude
Otroka lahko spodbudimo k branju tudi tako, da branje predstavlja način za dosego drugih ciljev (na primer nagrade). Takšen način motiviranja je manj učinkovit, saj se otroci v aktivnost ne vključujejo zaradi želje po aktivnosti in dobremu počutju, ampak zaradi sekundarnih pozitivnih posledic, ki jih ima branje. V večji meri se osredotočajo na nagrade, pohvale in situacijske dejavnike. Kljub temu je takšen način spodbujanja interesa za branje koristen, saj želimo z zunanjimi dejavniki spodbuditi otroka, da bi se med branjem dobro počutil in da bi sčasoma razvil tudi notranjo motivacijo.
Med najpogostejše zunanje motivatorje spadajo nagrade in pohvale. Opazimo, da se je otrok odločil za branje in ga za to pohvalimo ali nagradimo. Pri tem je pomembno, da utemeljimo, zakaj je pohvaljen. Kadar se odločamo za materialne nagrade, lahko otroku podarimo knjigo. Na ta način mu omogočimo dostopnost do raznolikega gradiva, hkrati pa mu sporočamo, da se nam zdi branje pomembno. Notranjo motivacijo lahko spodbujamo tudi tako, da bralne aktivnosti povežemo z druženjem z vrstniki. Otroka vključujemo v bralne krožke, ga spodbujamo k opravljanju bralne značke ali obiskovanju pravljičnih uric. V primeru, da otrok ne najde knjig, ki bi ga zanimale, si lahko pomagamo z zunanjimi spodbudami, tako da knjige vključimo v vsakodnevne situacije. Poiščemo lahko različne priročnike (npr. kuharice ali ustvarjalne knjige) in iz njih izpeljemo druge aktivnosti (kuhanje, izdelovanje).
Zaključek
Otroci berejo iz različnih razlogov. Nekaterim je branje všeč samo po sebi, drugi v branju vidijo možnost za druženje in povezovanje s sovrstniki, tretji pa berejo zato, da jih starši za branje nagradijo. Če želimo, da bo otrok postal reden bralec in se za branje odločal samostojno, je pomembno, da spodbujamo njegovo notranjo motivacijo. Želimo si, da bi se ob branju počutil dobro, da bi ga vsebine zanimale in da bi se ob branju počutil kompetentnega. Pri otrocih, ki ne želijo brati, je pomembno, da ugotovimo razloge za to in nato izberemo najbolj primerne načine motiviranja.
Kaj lahko storite starši?
➜ Izberite vsebine, ki se povezujejo z otrokovimi interesi.
➜ Otroka ne silite k branju knjig, ki mu niso všeč.
➜ Vsebino prebranega povezujte z vsakodnevnimi situacijami.
➜ Prikazujte branje kot prijetno in pomembno dejavnost.
➜ Postavljajte zgled tako, da tudi sami berete.
➜ Otroka med branjem spodbujajte.
➜ Otroku pomagajte pri težjih besedilih (razlagajte besede ali vsebino).
➜ O prebranem se z otrokom pogovarjajte.
➜ Pri bralnih aktivnostih sledite otrokovim interesom.
➜ Otroku dovolite, da si sam izbere knjige in določi vrstni red branja.
➜ Otroka za branje pohvalite ali drugače nagradite.
➜ Otroka vključite v bralne aktivnosti, kjer lahko sodeluje z vrstniki.
➜ Branje vključite v vsakodnevne dejavnosti.
Povzeto po:
Brezigar, M. (2011). Pomen branja in spodbujanje bralne motivacije [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
Bucik, N. in Pečjak, S. (2004). Bralna motivacija učencev v šoli. Psihološka obzorja, 13(4), 33-54.
Bucik, N. in Pečjak, S. (2004). Učenčev izbor - ključ do motivacije za branje? Otrok in knjiga, 31(60), 53-67.
Gambrell, L. B. (2011). Seven rules of engagement: What's most important to know about motivation to read. The Reading Teacher, 65(3), 172-178.
Grah, T. (2013). Bralna motivacija pri osnovnošolcih. Didaktika, 6-8.
Kavčič, S. (2012). Bralna motivacija pri pouku v šoli [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Knaflič, L. (2009). Branje za znanje in branje za zabavo: Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Andragoški Center Slovenije.
Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A. in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Slabe, Š. (2013). Vpliv medvrstniških pomoči na branje in bralno motivacijo [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Vintar, A. (2009). Branje in bralna motivacija učencev v osnovni šoli [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta).
Avtor
Taja Vidonja je po izobrazbi diplomirana psihologinja in študentka magistrskega študija psihologije na FF Univerze v Ljubljani. Najbolj jo zanimajo področja psihološke diagnostike, svetovanja in kognitivne psihologije. V okviru študija svoj čas nameni tudi raziskovanju navidezne resničnosti.