fbpx

Branje je nekaj, kar nas spremlja celo življenje. V otroštvu se z njim srečujemo prek skupnega branja s starši, v mladostništvu se preko knjig dotaknemo tematik, o katerih nas je morda sram spregovoriti z drugimi, v odraslosti pa knjige postanejo že stalen sopotnik, ki nudijo zavetje, oddih, včasih pa dodaten razmislek in poglobitev znanja o interesni tematiki. Odnos, ki ga imamo do knjig v otroštvu se navadno zrcali preko nadaljnjih življenjskih obdobij, zato je pomembno, da skupaj z otrokom beremo kakovostne knjige in mu predstavimo svet knjig na njemu zanimiv način.

Kaj je interaktivno branje?

Interaktivno branje je tisto skupno branje, ki uporablja tehnike spodbujanja otroka k vključenosti v branje, in starševsko odzivnost na otroka. V temu sta torej pomembna oba, tako starš kot tudi otrok, pri čemur naj bo starš pobudnik, ne pa tudi edini v aktivni vlogi branja. Interaktivno branje velikokrat vključuje odzive, razširitve in vprašanja odprtega tipa, ki otroka spodbujajo k razumevanju prebrane vsebine. Tovrstno branje je pokazalo pomemben pozitiven vpliv na razvoj otrokove uporabe jezika.

Interaktivno branje omogoča otrokom, ki še ne znajo dobro brati, izkušnjo, v kateri tudi sami lahko uživajo in aktivno sodelujejo. S strani pobudnika (npr. starša, vzgojiteljice ali učiteljice) lahko občutijo kako je, ko te zgodba pritegne, ko se z dejanji likov poistovetiš in se sam podaš na pustolovščino. Ta vidik branja je zelo pomemben, saj se s tem ustvarja intrinzična, tj. notranja motiviranost otroka za branje. To pomeni, da otrok bere zato, ker pri tem uživa in ker mu je dejavnost sama po sebi všeč, ne pa samo zaradi zunanjih smernic, npr. nagrad. Tovrstna motiviranost v otroku vzbudi željo po branju, ki je neodvisna od zunanjih zahtev, hkrati pa otrok bere z večjim razumevanjem. Zato je pomembno, da pri branju upoštevamo otrokov interes (npr. če ima rad letala, mu prebiramo zgodbe, kjer je glavni lik pilot), saj je to največje zagotovilo, da bo pri branju vztrajal in tako od njega tudi največ odnesel.

Kdaj začeti z branjem in kako skupno branje prilagoditi starosti otroka?

Na otrokov govorni razvoj pomembno vpliva starost, pri kateri starši začnejo brati otroku. Mislili bi si, da branje ni pomembno, dokler otrok tudi sam ne zna brati, sploh pa ne, ko je še dojenček. Raziskave pa prikazujejo, da bodo otroci, ki pred vstopom v šolo slišijo več besed, bolje prepoznavali zapisane črke, ko bodo vstopili v šolo. Seveda bo v začetku branja otroku, ko je ta še dojenček, težje, saj težje tudi ohranja pozornost. Takrat naj bo obrazna mimika še posebej izrazita, očesni stik vzdrževan z dojenčkom in ton glasu nekoliko pretirano »teatralen«, kar bo dojenčka zabavalo. Seveda moramo težavnost besedila ustrezno prilagoditi starosti otroka. Ko izberemo ustrezno knjigo, ki jo bomo otroku brali, pa je pomembno, da ne spreminjamo zapisanega besedila z namenom lajšanja razumevanja prebranega za otroka. Eden ključnih elementov skupnega branja je prav ta, da v primeru nerazumevanja besede otroku nudimo dodatno razlago in opis, morda za lažje razumevanje podamo sopomenko.

Otroci kdaj prosijo, da se jim isto zgodbo prebere večkrat. Pa je to bolj smiselno, kot otroka od tega odvrniti in ponuditi drugo zgodbo? Raziskovalci ugotavljajo, da je, saj otroci s tem izrazijo željo po večjem razumevanju zgodbe in se nanjo osredotočijo na več zornih kotov. Enkrat, ko zgodbo bolje poznajo jo lahko tudi sami obnovijo, kar se jim zdi zabavno. Poleg tega ponovna branja predstavljajo priložnost, da otrok usvaja težje besede in bolj kompleksne stavke in slovnična pravila. Pri vsebinah, ki so otroku čustveno vznemirljive, lahko branje pomaga, da jih čustveno predela, torej gre za krepitev čustvenega zavedanja in nadziranja lastnega doživljanja.

Zakaj je skupno branje pomembno?

Raziskave kažejo, da je jezik, ki je rabljen med skupnim branjem, veliko bolj zapleten kot med katerokoli drugo dejavnostjo, ki jo počne otrok. Govor med branjem vključuje bolj barvite, bogate opise, ki so bolj zapleteni, rabi se stilistična raba jezika (»nekoč je živel…«), predstavljene so nove in zahtevne besede, stavki so celoviti, otrok pogosto stopa v stik s frazami, ki so značilne za pripovedovanje zgodb. Branje tudi nudi občutek za oblikovanje zgodbe in govora za otroka – kako povedati kar želim povedati na način, da je smiselno, da ima glavo in rep ter sledi rdeči niti. Poleg tega pripovedovanje zgodb bogati besedni zaklad in omogoča razvoj kompleksnejših besed in stavkov. Pomen skupnega branja leži tudi v večanju čustvene bližine otroka in starša. Gre za prijetno dejavnost tako otroka kot tudi starša, poleg tega pa je lahko spretno vpeljano v spalno rutino. Starši lahko vpeljejo pravilo »še ena pravljica, potem pa spat«.

Katerih je torej tistih nekaj najpomembnejših prednosti skupnega branja za otrokov razvoj in učenje?

🗸Otroci so učno bolj uspešni

🗸Spodbujanje razvoja empatije

🗸 Spodbujanje domišljije in kreativnosti

🗸 Spodbujanje osredotočenosti in samo-nadzora

🗸 Pridobivanje obsežnejšega besednjaka

🗸 Spodbujanje povezanosti med staršem in otrokom

🗸 Vodi otroka v globlje razumevanje sveta

Kaj otrok odnese od skupnega branja?

Starši, ki verjamejo, da je branje prijetna dejavnost, to sporočajo tudi svojim otrokom in sicer neposredno, ko jim o tem govorijo, in posredno, ko skupaj z njimi berejo. Kot omenjeno je interaktivno je tisto skupno branje, kjer starš bere besedilo, pri čemur je otrok v dejavnost vključen: starš ga po prebrani povedi spodbuja k razmisleku in mnenju o prebranem, seveda do meja zmožnosti otroka. Pomembno je le to, da otrok ni postavljen v pasivno vlogo poslušatelja, vendar ga starš čim bolj vključuje v samo branje. Poleg tega se preko interaktivnega branja viša fonološko zavedanje, razumevanje odnosa med zapisano in izrečeno besedo, in prepoznava črk.

Kot že omenjeno od skupnega branja nimajo koristi samo tisti otroci, ki že lahko berejo, pomemben je tudi pogovor o prebranem. Branje vodi do pogovora o čustvih, mišljenju in namerah junakov v zgodbah, kar se povezuje z otrokovim razumevanjem lastnih čustev in čustev drugih. Poleg tega se tako uči poimenovanja čustvenih stanj in viša empatično vživljanje v druge.

Kakšne so kakovostne otroške knjige?

 

  • Knjige z oznako »zlata hruška«, ki so starostno primerne

Praktična usmeritev za vse starše je oznaka zlate hruške, kjer je zbran letni nabor knjig, za katere uredniški odbor presodi, da so vsebinsko in izvedbeno odlične za mladinsko populacijo. Seveda iz nabora knjig upoštevamo tudi starostne usmeritve, ki so ustrezno prilagojene zmožnostim otroka glede na njegovo starost. Četudi je knjiga še tako kompleksna in besedilno bogata, a namenjena najstnikom, malčku ne bo koristila. Pomembno je, da otroku beremo takšno knjigo, ki ji lahko sledi, hkrati pa zanj ni preveč enostavna in ga ne dolgočasi. Nič ni narobe če otrok v besedilu ne pozna kakšnega izraza, neustrezno pa je, da je otroku večina zgodbe nerazumljiva in ji tako sploh ne more slediti.

  • Knjige, ki vključujejo več senzornih kanalov

Knjiga bo otroku bolj zanimiva če bo vključevala več senzornih kanalov, ne samo vidnega. Že dodatek sličic je lahko pomemben, sploh v kolikor te k zgodbi dodajo nov element, ki ga more otrok integrirati v zgodbo. Sicer je  kakovostna knjiga tudi tista, ki vključuje zvočna sporočila (npr. s pritiskom na gumb) ali pa so zanimiva tudi za otip. Tako otrok integrira informacije več modalnosti hkrati in si ustvari celostno sliko o podani zgodbi, kar spodbuja njegovo razumevanje prebranega. Vendar pa raziskave pričajo o tem, da lahko prevelika količina dražljajev, s katerimi lahko otrok manipulira med branjem, negativno vpliva na uspešno zaznavanje vsebine zgodbe, saj so ti miselno preveč obremenjeni, da bi v celoti procesirali zgodbo kot tudi vse dražljaje, ki so jim na voljo. Kot že omenjeno je pomembno to, da otroku dovolimo, da prebere isto zgodbo večkrat, sploh če se mora tekom branja osredotočiti na več virov informacij, ne samo enega.

  • Junaki v knjigi so kompleksno opisani, besednjak pa bogat

Kot že omenjeno so knjige vir slogovno bogate slovnice, s katero se otrok spozna redkokje drugod, sploh v prvih letih svojega življenja. Govor, ki ga uporabljamo s partnerjem ali z otrokom in ni vezan na branje zgodbe je namreč manj slovnično kompleksen, besednjak pa manj bogat, zaradi česar so knjige edinstvena priložnost krepitve govornega in jezikovnega razvoja otroka. Poleg tega kompleksnost junakov otroka vzpodbuja, da zavzema različna stališča, prevzema različne vloge in na svet gleda z različnih zornih kotov.

  • Knjiga, ki ni spolno stereotipna

Kakovostna knjiga je tudi takšna, ki ni spolno stereotipna, saj otroške knjige za otroka predstavljajo enega prvih virov predstav o vrednotah in pričakovanjih, ki veljajo v družbi, v kateri otrok živi. Otroške slikanice in knjige otroku sporočajo kako se vedejo dečki in deklice v ilustracijah, v vrsti dejavnosti, v katere so vključeni moški in ženski liki, ter o uporabi spolno stereotipnega jezika. Velikokrat so deklice v knjigah predstavljene v pasivni vlogi, odvisne od moških likov, brez ciljev, večkrat kot opazovalke dogajanja, večkrat jih opisujemo kot »lepe, mile, nežne«. Moški liki pa so pogosteje prikazani v zunanjih prostorih in opisani kot »močni, pametni, sposobni«. Pozorni smo na to, da je pojavljanje likov dečkov in deklic enakomerno, izjemnega pomena pa je tudi to, da se ti liki vedejo primerno situaciji, ne glede na spol.

Zakaj brati z otrokom?

Kaj pa otroci z disleksijo?

Ko govorimo o disleksiji govorimo o težavah na področju branja, pisanja in črkovanja. Otrok ima tako navadno težave z branjem, sploh če gre za glasno branje pred razredom, kar mu predstavlja dodatno oviro in ga odvrača od branja. Zaradi tega je še posebej pomembno, da otroka pogosto pohvalimo na področjih, kjer izkaže uspeh. Pomembno je, da ga kljub temu spodbujamo in skupaj z njim beremo, četudi to pomeni večkratno prebiranje istih zgodb. Pogosto bo otrok potreboval več pomoči pri razumevanju prebranega, pri čemur mu pomagamo z razširjanjem prebranega, kjer spodbujamo otroka, da čim bolj sodeluje. V kolikor se otroku pri branju kje »zatakne« ga ob tem ne kregamo, le modeliramo pravilno izvedbo. Pri teh otrocih bo ustrezna tudi raba multisenzornih knjig, saj jim bo olajševala razumevanje prebranega. Otrok si lahko pri branju pomaga tudi s prstom ali svinčnikom, s katerim sledi zapisani besedi.

Zaključek

Branje ima pozitiven doprinos k mnogim aspektom življenja otrok: ne le, da spodbuja govorni in jezikovni razvoj, prek branja se otrok vživi v like in preko njih spoznava svet na drugačen način, kar krepi empatični razvoj, poleg tega pa je skupno branje prijetna dejavnost, ki predstavlja prijetno aktivnost tako za starša kot za otroka.

Povzeto po:

Aram, D. in Shapira, R. (2012). Parent-child shared book reading and children's language, literacy, and empathy development. Parent-Child Shared Book Reading and Children's Language, Literacy, and Empathy Development, 55-65.

Mol, S. E., Bus, A. G., De Jong, M. T. in Smeets, D. J. (2008). Added value of dialogic parent–child book readings: A meta-analysis. Early education and development19(1), 7-26.

Noble, C., Cameron-Faulkner, T., Jessop, A., Coates, A., Sawyer, H., Taylor-Ims, R. in Rowland, C. F. (2020). The impact of interactive shared book reading on children's language skills: A randomized controlled trial. Journal of Speech, Language, and Hearing Research63(6), 1878-1897.

Pionirska: Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (MKL) (b.d.). Zlate hruške. https://www.mklj.si/pionirska/zlate-hruske/

Pruden, S. M. in Abad, C. (2013). Do storybooks really break children's gender stereotypes?. Frontiers in Psychology4, 986.

Pyle, W. J. (1976). Sexism in children's literature. Theory Into Practice15(2), 116-119.

Tare, M., Chiong, C., Ganea, P. in DeLoache, J. (2010). Less is more: How manipulative features affect children's learning from picture books. Journal of applied developmental psychology31(5), 395-400.

Tepper, C. A. in Cassidy, K. W. (1999). Gender differences in emotional language in children's picture books. Sex roles40(3), 265-280.

Wright, T. S. (2019). Reading to Learn from the Start: The Power of Interactive Read-Alouds. American Educator, 42(4), 4 – 8.

Supporting children with dyslexia: Strategies for schools. (2016). Communication, Learning and Autism Support Service (CLASS).

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.

Avtor