Branje je nekaj, kar nas spremlja celo življenje. V otroštvu se z njim srečujemo preko skupnega branja s starši, v mladostništvu se preko knjig dotaknemo tematik, o katerih nas je morda sram spregovoriti z drugimi, v odraslosti pa knjige postanejo stalen sopotnik, ki nudi zavetje, oddih, dodaten razmislek ali poglobitev znanja o interesni tematiki. Odnos, ki ga imamo do knjig v otroštvu, se navadno zrcali v nadaljnjih življenjskih obdobjih, zato je pomembno, da skupaj z otrokom beremo kakovostne knjige in mu predstavimo svet knjig na njemu zanimiv način.
Kaj je interaktivno branje?
Interaktivno branje je tisto skupno branje, ki uporablja tehnike spodbujanja otroka k vključenosti v branje, in starševsko odzivnost na otroka. Pogosto vključuje odzive, razširitve in vprašanja odprtega tipa, ki otroka spodbujajo k razumevanju prebrane vsebine. Tovrstno branje ima pomemben pozitiven vpliv na razvoj otrokove uporabe jezika.
Interaktivno branje omogoča otrokom, ki še ne znajo dobro brati, izkušnjo, v kateri tudi sami lahko uživajo in aktivno sodelujejo. S strani pobudnika (npr. starša, vzgojiteljice ali učiteljice) lahko občutijo, kako je, ko te zgodba pritegne, ko se poistovetiš z dejanji literarnih junakov in se skupaj z njimi tudi sam podaš na pustolovščino. Ta vidik branja je zelo pomemben, saj se s tem ustvarja intrinzična, tj. notranja motiviranost otroka za branje. To pomeni, da otrok bere zato, ker pri tem uživa in ker mu je dejavnost sama po sebi všeč, ne pa samo zaradi zunanjih usmeritev, npr. nagrad. Tovrstna motiviranost v otroku vzbudi željo po branju, ki je neodvisna od zunanjih zahtev, hkrati pa otrok bere z večjim razumevanjem. Zato je pomembno, da pri branju upoštevamo otrokov interes (npr. če ima rad letala, mu prebiramo zgodbe, kjer je glavni junak pilot), saj je to največje zagotovilo, da bo pri branju vztrajal in tako od njega tudi največ odnesel.
Kdaj začeti z branjem in kako skupno branje prilagoditi starosti otroka?
Na otrokov govorno-jezikovni razvoj pomembno vpliva starost, pri kateri mu starši začnejo brati. Mislili bi si, da branje ni pomembno, dokler otrok tudi sam ne zna brati, sploh pa ne, ko je še dojenček, raziskave pa kažejo ravno nasprotno. Pri tem je pomembno, da otroku pri skupnem branju pomagamo ohranjati pozornost, npr. tako, da je naša obrazna mimika še posebej izrazita, očesni stik vzdrževan in ton glasu nekoliko pretirano »teatralen«, kar bo otroka zabavalo. Seveda moramo težavnost besedila ustrezno prilagoditi starosti otroka. Ko izberemo ustrezno knjigo, ki jo bomo obrali, pa je pomembno, da ne spreminjamo zapisanega besedila z namenom, da bi otroku olajšali razumevanje prebranega. Eden ključnih elementov skupnega branja je namreč prav širjenje besedišča; v primeru nerazumevanja določene besede otroku ponudimo dodatno razlago in opis, morda za lažje razumevanje podamo sopomenko.
Otroci utegnejo prositi, da se jim isto zgodbo prebere večkrat. Pa je to bolj smiselno, kot otroka od tega odvrniti in ponuditi drugo zgodbo? Raziskovalci ugotavljajo, da je, saj otroci s tem izrazijo željo po večjem razumevanju zgodbe in se v zgodbi osredotočijo na več zornih kotov. Ko zgodbo bolje poznajo, jo lahko tudi sami obnovijo, kar se jim zdi zabavno. Poleg tega ponovna branja predstavljajo priložnost, da usvajajo težje besede, bolj kompleksne stavke in slovnična pravila. Pri vsebinah, ki so otroku čustveno vznemirljive, lahko branje pomaga, da jih čustveno predela (krepitev čustvenega zavedanja in nadziranja lastnega doživljanja).
Zakaj je skupno branje pomembno?
Raziskave kažejo, da je govor, ki je rabljen med skupnim branjem, veliko bolj zapleten kot med katerokoli drugo dejavnostjo, ki jo počne otrok. Govor med branjem vključuje bolj barvite, bogate opise, ki so bolj zapleteni, rabi se stilistična raba jezika (»nekoč je živel…«), predstavljene so nove in zahtevne besede, stavki so celoviti, otrok pogosto stopa v stik s frazami, ki so značilne za pripovedovanje zgodb. Z branjem otrok razvija tudi občutek za oblikovanje zgodbe in različnih sporočil – kako povedati, kar želim povedati na način, ki je smiseln, ima rep in glavo ter sledi rdeči niti. Poleg tega pripovedovanje zgodb bogati besedni zaklad in omogoča razvoj kompleksnejših besed in stavkov. Pomen skupnega branja se skriva tudi v večanju čustvene bližine otroka in starša. Gre za prijetno dejavnost, ki je obenem lahko spretno vpeljana v spalno rutino.
Najpomembnejše prednosti skupnega branja za otrokov razvoj in učenje:
✓ spodbujanje razvoja empatije
✓ spodbujanje domišljije in kreativnosti
✓ spodbujanje osredotočenosti in samonadzora
✓ pridobivanje obsežnejšega besednjaka
✓ spodbujanje povezanosti med staršem in otrokom.
Kaj otrok odnese od skupnega branja?
Starši, ki verjamejo, da je branje prijetna dejavnost, to sporočajo tudi svojim otrokom in sicer neposredno, ko jim o tem govorijo, in posredno, ko skupaj z njimi berejo. Kot omenjeno, je interaktivno tisto skupno branje, kjer starši berejo besedilo, otrok pa je pri tem aktivno vključen, npr. starši ga med branjem spodbujajo k razmisleku in lastnem mnenju o prebranem, seveda do meja njegovih trenutnih zmožnosti. Pomembno je predvsem to, da otrok ni postavljen v pasivno vlogo poslušalca, temveč da ga starši čim bolj vključujejo v samo branje.
Preko interaktivnega branja se razvija otrokovo fonološko zavedanje, razumevanje odnosa med zapisano in izrečeno besedo ter prepoznava črk. Pomemben je tudi pogovor o prebranem. Branje lahko vodi v pogovor o čustvih, načinu razmišljanja in namerah junakov v zgodbah, kar se pozitivno povezuje z otrokovim razumevanjem lastnih čustev in čustev drugih.
Kakšne so kakovostne otroške knjige?
-
Knjige z oznako »zlata hruška«, ki so starostno primerne
Praktična usmeritev za vse starše je oznaka zlate hruške, kjer je zbran letni nabor knjig, za katere uredniški odbor strokovnjakov presodi, da so vsebinsko in izvedbeno odlične za mladinsko populacijo. Seveda smo pri izbiri knjige pozorni tudi na starostne omejitve. Pomembno je, da otroku beremo knjige, ki jim lahko sledi, hkrati pa zanj niso preveč enostavne in ga ne dolgočasijo. Nič ni narobe, če otrok v besedilu ne pozna vseh izrazov, neustrezno pa je, da je otroku večina besedila nerazumljiva in mu tako sploh ne zmore slediti.
-
Knjige, ki vključujejo več senzornih kanalov
Knjiga bo otroku bolj zanimiva, če bo vključevala več senzornih kanalov, ne samo vidnega - poleg ilustracij npr. tudi zvočna sporočila (npr. s pritiskom na gumb) ali različne teksture, ki so zanimive na otip. Tako otrok integrira informacije več modalnosti hkrati in si ustvari celostno sliko o podani zgodbi, kar spodbuja njegovo razumevanje prebranega. Obenem pa izsledki raziskav opozarjajo, da lahko prevelika količina dražljajev, s katerimi otrok manipulira med branjem, negativno vpliva na uspešno zaznavanje vsebine zgodbe, saj so otroci v takšnih primerih miselno preveč obremenjeni, da bi v celoti procesirali zgodbo kot tudi vse dražljaje, ki so jim na voljo. Kot že omenjeno, je pomembno, da otroku dovolimo, da isto zgodbo večkrat prebere oz. sliši, še posebno, če se mora tekom branja osredotočiti na več virov informacij, ne samo enega.
-
Junaki v knjigi so kompleksno opisani, besednjak pa bogat
Kot že omenjeno, so knjige vir slogovno bogate slovnice, s katero se otrok v drugih okoljih v prvih letih življenja redkeje srečuje. Govor, ki ga uporabljamo v vsakdanjiku, je namreč manj slovnično kompleksen, besednjak pa manj bogat, zaradi česar so knjige edinstvena priložnost za krepitev otrokovega govorno-jezikovnega razvoja. Poleg tega kompleksnost junakov otroka vzpodbuja, da zavzema različna stališča, prevzema različne vloge in na svet gleda z različnih zornih kotov.
Ko se bodo vaši otroci soočali s prvimi koraki usvajanja branja ali če bodo imeli pri tem po kakšnem letu ali dveh še težave, pa lahko skupaj z njim rešujete naloge iz našega programa za razvoj bralnega razumevanja, Ko los postane slon.
Povzeto po:
Aram, D. in Shapira, R. (2012). Parent-child shared book reading and children's language, literacy, and empathy development. Parent-Child Shared Book Reading and Children's Language, Literacy, and Empathy Development, 55-65.
Mol, S. E., Bus, A. G., De Jong, M. T. in Smeets, D. J. (2008). Added value of dialogic parent–child book readings: A meta-analysis. Early education and development, 19(1), 7-26.
Noble, C., Cameron-Faulkner, T., Jessop, A., Coates, A., Sawyer, H., Taylor-Ims, R. in Rowland, C. F. (2020). The impact of interactive shared book reading on children's language skills: A randomized controlled trial. Journal of Speech, Language, and Hearing Research, 63(6), 1878-1897.
Pionirska: Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo (MKL) (b.d.). Zlate hruške. https://www.mklj.si/pionirska/zlate-hruske/
Tare, M., Chiong, C., Ganea, P. in DeLoache, J. (2010). Less is more: How manipulative features affect children's learning from picture books. Journal of Applied Developmental Psychology, 31(5), 395-400.
Wright, T. S. (2019). Reading to learn from the start: The power of interactive read-alouds. American Educator, 42(4), 4 – 8.
Supporting children with dyslexia: Strategies for schools. (2016). Communication, Learning and Autism Support Service (CLASS).
Avtor
Hana Svetin je diplomirana psihologinja in študentka magistrskega študija na FF UL. Sodeluje tudi pri strokovni reviji Panika, ki deluje pod okriljem Društva študentov psihologije Slovenije in je članica delovne ekipe Tedna možganov, ki deluje pod okriljem društva SiNAPSA. V Centru Motus pomaga pri pripravi izobraževalnih vsebin s področja psihologije.