Otroci, spremembe šolskega sistema, šolski sistem peticija

Kognitivne in čustvene spremenljivke, ki vplivajo na akademsko uspešnost učencev, v zadnjem času zbujajo veliko znanstvenega in akademskega zanimanja, še posebno pa se preučuje, kako na šolsko uspešnost vplivajo tesnobnost ali anksioznost in šibka koncentracija. Anksioznost predstavlja velik dejavnik tveganja za otrokovo učno neupešnost, lahko pa se prenese tudi na osebno ali socialno raven.

Za boljše in bolj natančno razumevanje besedila bi se sprva na kratko dotaknili same besede anksioznost, ki je sopomenka tesnobnosti. Slovar slovenskega knjižnega jezika tesnobo opredeljuje kot »neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti, zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov«. Šolska anksioznost ali strah pred šolo je torej čustveno stanje, ki sproži kognitivne in motorične reakcije otrokovega telesa, ko se v določeni situaciji počuti neudobno ali ogroženo.

Kaj je anksiozna motnja?

Anksiozne motnje se pogosto začnejo v otroštvu ali adolescenci in lahko privedejo do pomembnih stisk, slabih izobraževalnih rezultatov in fizičnih oziroma zdravstvenih težav. Različne študije ocenjujejo, da je stopnja razširjenosti anksioznosti pri otrocih med 10 in 15%, ter približno 30% med odraslimi (različne stopnje anksioznosti). Večina programov za preprečevanje tesnobe uporablja kognitivno-vedenjsko teorijo, ki se osredotoča na emocionalno in kognitivno zavest, pozitivno samopodobo in samovrednotenje, psihoedukacijo, sprostitev in reševanje problemov (Stallard, 2010).

Otroci staršem z besedami pogosto ne bodo povedali, da doživljajo tesnobo ali da jih je strah oz. bodo to povedali redko. Torej, kako starš lahko opazi, ali se v otrokovem telesu dogaja ravno to? Rekel bo: »Mami, boli me trebuh«. Tudi odrasli se dobro spomnimo tega občutka, ko nas je bilo kdaj strah pred testom v šoli in se nismo dobro počutili. Slednji občutki čez dan pri otrocih niso tako intenzivni. Lahko se seveda pojavijo tudi zjutraj, pred šolskim poukom. Običajno pa nastopijo predvsem zvečer, ko je čas za spanje. Občutki so ob tem času močnejši, ker je tema, otrok je sam, ob njem ni motečih dejavnikov ipd. Da bi otrok lahko premagal te občutke oziroma jih bolje razumel, je naloga starša, da mu obrazloži, zakaj se pojavijo. Opomnite otroka, da je njihov trebušček čisto v redu in da imajo le skrbi glede šolskih obveznosti.

Torej zakaj otroci izrazijo bolečino v trebuhu? Zato, ker jih trebuh dejansko boli. Trebuh je center črevesnega živčnega sistema, kjer se prepletajo veliki živci in anksioznost. Zato ga pogosto imenujemo »drugi možgani«. Ustvari se »začaran krog«, saj anksioznost povzroči bolečine v trebuhu, slednja pa povzroči še večjo tesnobnost. Na podlagi študije so odkrili, da je 51 odstotkov ljudi, ki so kot otroci izkusili bolečine v trebuhu, kasneje v življenju doživelo neke vrste anksiozno motnjo. Omenjene bolečine imenujemo »psihosmatske bolečine« ter ne nastanejo zaradi bioloških vzrokov, temveč jih sproži psihološki odziv na nevarno ali stresno situacijo.

Strah pred šolo, kako se znebiti straha pred šolo, anksioznosthttps://adaa.org/living-with-anxiety/children/school-refusal

Najbolj pomembno je, da otroku verjamemo, saj si ne izmišljuje, če pogosto potoži o bolečinah v trebuhu. Prav tako tega ne delajo namerno, da bi morda pridobili vašo pozornost. Seveda je pomembno, da izločite vse druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na njegove bolečine (Nieman, 2019). Poleg bolečin v trebuhu, so simptomi anksioznosti lahko tudi težave s spanjem, posledično neprestane skrbi in panika, kar se prenese na celotno družinsko dinamiko. Otroci si zagotovo ne želijo občutiti strahu in tesnobe. V resnici si želijo biti srečni, uživati v šoli, mirno spati, vendar jim anksioznost vse to otežuje (Anxious Toddlers). Pri našem delu starši pogosto poročajo o podobnih bolečinah otrok. V več primerih so bili tudi že na zdravniškem ali nevrološkem pregledu, kjer niso odkrili biološkega razloga za opisane bolečine.

Verjetno se ob tem kot starši sprašujete, kako lahko otroku pomagate. Ne počutite se nemočni, saj obstaja veliko različnih pristopov, ki so otroku v pomoč pri premagovanju anksioznosti (Nieman, 2019). Naučite se jih in znanje prenesite na svojega otroka ter mu tako pomagajte pri premagovanju njihovih težav (Anxious Toddlers).

Znaki strahu pred šolo

Čustvene spremembe

Medtem ko nekateri anksiozni mladostniki izražajo občutke izrazitih skrbi, drugi doživljajo subtilne čustvene spremembe, kot so:

  • Občutek stisk
  • Razdražljivost
  • Težave pri osredotočanju
  • Nemir
  • Nepojasnjeni vedenjski izbruhi.

Spremembe na socialnem področju

Strah lahko negativno vpliva na prijateljstva. Če se vaš nekdaj družaben otrok nenadoma izogne svojim najljubšim dejavnostim ali se preneha družiti s svojimi prijatelji, bodite pozorni. Morda boste pri vašem otroku opazili:

  • Izogibanje socialnim odnosom z običajnimi prijatelji
  • Izogibanje izvenšolskim dejavnostim
  • Izolacijo iz vrstniške skupine
  • Prosti čas preživlja sam.

Fizične spremembe

Izrazitost fizičnih težav, ki so posledica anksiozne motnje, se pogosto povečuje s starostjo otroka ali mladostnika. Nekaj glavobolov tukaj in tam ne bi smelo biti razlog za zaskrbljenost, pogosti glavoboli pa so lahko alarm za večje težave. Pazite na te pogoste psihosomatske težave:

  • Pogosti glavoboli, vključno z migreno
  • Težave s trebuhom
  • Nepojasnjene bolečine
  • Prekomerna utrujenost
  • Pritožbe, da se ne počuti dobro brez očitnega medicinskega vzroka
  • Spremembe prehranjevalnih navad.

Motnje spanja

Ameriška pediatrična akademija priporoča, da najstniki, stari od 13 do 18 let, redno spijo 8 do 10 ur spanja. Pediatri priporočajo tudi, da otroci ne uporabljajo računalnikov oz. telefonov vsaj 30 minut pred spanjem, nato pa naj vse elektronske naprave odstranijo iz sobe. Na motnje spanja lahko vpliva več dejavnikov, vendar bodite pozorni, če ima otrok:

  • Nemiren spanec
  • Težave pri spanju
  • Pogoste nočne more
  • Se po spanju ne počuti spočito.

Slaba šolska uspešnost

Glede na to, da anksioznost lahko vpliva na več dejavnikov učne uspešnosti (spalne navade, prehranjevalne navade, odsotnost od pouka zaradi psihosomatskih težav, izogibanje šoli, zaskrbljenost), se lahko zato otrok začne vrteti v začaranem krogu težav, iz katerega se težko reši. Bodite pozorni na:

  • Nenadno nazadovanje v ocenah
  • Pogosto izpuščene domače naloge
  • Občutek preobremenjenosti z delom
  • S pričetkom šolskega dela odlašajo dalj časa kot ponavadi.

Simptomi napadov panike

Nimajo vsi otroci/mladostniki paničnih napadov, vendar vseeno bodite pozorni na:

  • Hitro bitje srca
  • Znojenje in tresenje
  • Omotičnost
  • Razdražen želodec
  • Težko dihanje
  • Bolečina v prsnem košu
  • Utrujenost ali mravljinčenje rok in nog.

Strah pred testi

Oblike pomoči in nudenje podpore

1. Cilj ni odpraviti anksioznost, temveč otroka naučiti, kako jo obvladovati.

Nihče ne želi svojega otroka videti nesrečnega, vendar je najboljša možnost ta, da otroka naučimo, kako se spopadati s tem občutkom. Posledično bo občutek anksioznosti upadel ali s časom celo izginil. Težava se dolgoročno ne bo rešila, če boste le odstranili stresne dejavnike, ki tako stanje povzročijo.

2. Ne izogibajte se stvarem le zato, ker otroku povzročajo tesnobnost.

Če otroka obvarujete pred stvarmi, katere ga je strah, mu dolgoročno zagotovo ne pomagate. V kratkem obdobju bo stanje res boljše, dolgoročno pa se anksioznost le poslabša.

3. Izrazite pozitivna in realistična pričakovanja.

Otroku ne dajajte obljub, da bo uspešno opravil test ali da se mu otroci med njegovo predstavo ne bodo smejali. Bodite pozitivni in to tudi izrazite. Povejte mu, da bo vse v redu, da je sposoben, kar mu bo dvignilo samozavest in hkrati ne bo imel nerealističnih pričakovanj.

4. Spoštujte otrokove občutke, vendar jih ne vzpodbujajte.

Poslušajte otroka, ko vam govori, kako se počuti. Sočustvujte z njim in mu nato poskusite razložiti, zakaj so njegovi strahovi upravičeni. Vzpodbudite ga, da se s tem tudi sooči.

5. Ne postavljajte mu direktnih vprašanj.

Npr. ne vprašajte ga »ali te je strah jutrišnjega ocenjevanja znanja?«. Postavljajte vprašanja odprtega tipa, npr. »kako se počutiš glede jutrišnjega testa?«

6. Ne krepite otrokovih strahov.

7. Spodbujajte otroka pri toleriranju občutka anksioznosti.

8. Poskusite držati kratko obdobje pričakovanja.

Ko nas je nečesa strah, je najtežje obdobje pred tem velikim dogodkom. Po navadi nam pričakovanja povzročijo še večji strah.

9. Z otrokom se pogovorite o njegovih strahovih (Goldstein).

Z otrokom preizkusite tudi tehnike sproščanja, naučite ga globoko dihati, se sprostiti in morda v varnem zavetju doma poiskati kotiček, ki bo namenjen le temu. Zelo učinkovita metoda je zapisovanje strahov. Slednje lahko otrok napiše na list papirja, vam ga prebere in raztrga. Lahko poizkusi tudi s pisanjem dnevnika. Načinov, kako se soočiti z anksioznostjo je veliko. Izberite tistega, ki bo vam in otroku najbolj ustrezal. Strah ni prijeten, vendar se da njegove simptome zmanjšati (Hurley, 2018).

Viri:

Anxious Toddlers. How to Teach Your Kids to Crush Anxiety. Dostopno preko: https://anxioustoddlers.teachable.com/p/crush-anxiety?affcode=79884_6_ppb2ie

Anksioznost. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dostopno preko: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D78678

Goldstein, Clark, PhD. What to Do (and Not Do) When Children Are Anxious. How to respect feelings without empowering fears – How to respect feelings without empowering fears. Dostopno prek: https://childmind.org/article/what-to-do-and-not-do-when-children-are-anxious/

Hurley, Katie. (2018). 9 Stategies for Building Coping Skills in Children with Anxiety. Dostopno preko: https://www.psycom.net/kids-coping-skills-anxiety

Hurley, Katie. (2018). 6 hidden signs of teen anxiety. Dostopno preko: https://www.psycom.net/hidden-signs-teen-anxiety/

Nieman, Liz. (2019). Kids don’t tell you they have anxiety, they say ‘my stomach hurts’. Dostopno preko: http://loveandmarriageblog.com/kids-say-my-stomach-hurts/?fbclid= IwAR0pZw9vw0K4a9gtMUBr4XPNWyakAqjwbwz_WyKPMmSL_5AE955-1LDwK10

Psycom. (2018). 6 Hidden signs of teen anxiety. Dostopno preko:

Stallard, P. (2010). Mental health prevention in UK classrooms: The FRIENDS anxiety prevention programme. Emotional and Behavioural Difficulties, 15(1), 23-35.

Vam je zapis zanimiv? Vpišite se na naše novičke.

* zahtevano polje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja