V času, v katerem živimo, ima šolski uspeh vse večji pomen. Že zelo zgodaj se otroci pričnejo zavedati pomena učne uspešnosti, saj jih o tem nenehno opominjajo tako starši kot učitelji.

V šolah smo priča vse večjim zahtevam, zato je testna anksioznost vse bolj razširjen pojav, ki predstavlja enega izmed pomembnih dejavnikov tveganja za otrokovo telesno in duševno zdravje. Otrok v testni situaciji doživlja bojazen in telesni nemir, situacijo dojema kot ogrožajočo in je obremenjen z negativnimi mislimi, kar med drugim vpliva tudi na njegovo uspešnost pri izkazovanju znanja.

Kaj je testna anksioznost?

Anksioznost razumemo kot neprijetno čustveno stanje. Testna anksioznost je potemtakem neprijetno čustveno stanje, ki ga vzbuja ocenjevanje znanja. Za anksioznost so značilni občutki napetosti, bojazni in skrbi ter aktivacija avtonomnega živčnega sistema, kar sproža neugodne telesne simptome, ki jih značilno povezujemo z doživljanjem stresa.

Bolj natančno lahko rečemo, da se anksioznost odraža na več področjih:
🗸 na fiziološkem področju kot napetost mišic, znojenje, pospešen srčni utrip, pospešeno dihanje in pogosto odvajanje, lahko tudi kot izguba apetita, bruhanje, glavobol ipd.

🗸 na čustvenem področju kot občutki strahu, zaskrbljenosti, živčne napetosti ipd.

🗸 na miselnem področju kot pričakovanje neuspeha, neurejenost misli, občutek izgube nadzora nad seboj in okoljem ter preobremenjenost z obvladovanjem lastnih misli in telesnih znakov

🗸 na vedenjskem področju kot nespečnost in nočne more, stereotipije v govoru in gibih ter kot beg pred situacijami, ki vzbujajo nelagodje.

Pojav testne anksioznosti

Pojav anksioznosti v šolski populaciji je prisoten v vseh kulturah. Pojavlja se enako pogosto tako pri dečkih kot pri deklicah, razlika je zgolj v tem, da deklice pogosteje poiščejo pomoč, dečki pa svoje težave raje zadržijo zase. Anksioznost doživljajo tako storilnostno uspešni kot neuspešni učenci, vendar je pri storilnostno neuspešnih učencih ta tako ovirajoča, da vpliva na učni uspeh.

Testna anksioznost je kompleksen konstrukt, ki ga sestavljajo različne dimenzije. Številni strokovnjaki potrjujejo komponento zaskrbljenosti kot ključni element testne anksioznosti, ki je odgovoren za neuspešnost na preizkusih znanja. Zaskrbljenost se kaže v pesimističnih mislih in pričakovanjih glede možnih napak in se odraža kot pretirano ukvarjanje z lastno nekompetentnostjo v testni situaciji. Testno anksiozni učenci se lotevajo nalog z grozo, ki je povezana s potencialno neugodnim izidom.

Dejavniki testne anksioznosti

Da bi lahko pomagali ali vsaj bolje razumeli stisko testno anksioznih otrok, je pomembno razumeti dejavnike, ki vplivajo na njen pojav. Dejavniki, ki krojijo testno anksioznost, so med drugimi pretirano poudarjanje mnenja drugih ljudi, slabo mnenje o sebi in negotovi izidi. V učnem okolju k pojavu testne anksioznosti lahko prispevajo tudi prekratek čas za pisanje, postavljanje težkih vprašanj, nejasen kriterij ocenjevanja, strogost in subjektivno ocenjevanje učitelja ter pretirano primerjanje z drugimi. Tudi negativna stališča staršev, konfliktni odnosi v družini, pretiran nadzor in oviranje samostojnosti otroka, pretirano kritiziranje in kaznovanje ter pripisovanje krivde otroku za neuspeh lahko pomembno prispevajo k pojavu testne anksioznosti.

Preprečevanje testne anksioznosti

Ko pri otroku prepoznamo pojav testne anksioznosti, je pomembno, da se takoj osredotočimo na pomoč. Največji poudarek naj bo na skupnem iskanju učinkovitih načinov sproščanja (dihalne tehnike, telovadba). Obenem je smiselno otroka načrtno učiti, kako naj pristopi k ocenjevanju znanja (korake lahko zapišemo na kartonček). Hkrati je zelo pomembno, da ga naučimo, kako postavljati meje, obvladovati perfekcionizem in oblikovati realistična pričakovanja.

V primeru močno izražene testne anksioznosti je potrebno poiskati strokovno pomoč. Raziskave so pokazale, da vedenjsko-kognitivna terapija v takšnih primerih predstavlja enega najbolj učinkovitih načinov obravnave. Vsekakor pa je pomembno tudi to, da otroku stojimo ob strani in mu pomagamo ohranjati pozitiven odnos do sebe, šole in učenja.

Testna anksioznost se hrani z neznanjem; več ko veš o testu, snovi in svojih strahovih ter kako jih lahko premagaš, več možnosti imaš, da testno aksioznost premagaš.

Povzeto po:

Cizek, G. J. in Burg, S. S. (2006). Adressing test anxiety and academic performance. Contemporaray Educational Psychology.

Lamovec, T. (1988). Priročnik za psihologijo motivacije in emocij. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008). Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Rajšp, P. (2016). Testna anksioznost in bralne učne strategiji pri učencih s primanjkljaji na posameznih področij učenja (Magistrsko delo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Test anxiety (b.d.). Anxiety and depression association of America. Dostopno na spletni strani: https://www.adaa.org/living-with-anxiety/children/test-anxiety

Vam je zapis zanimiv? Vpišite se na naše novičke.

* zahtevano polje

Avtor

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja