Poletje, skupaj s poletnimi počitnicami, je končno tu. Čas sprostitve, počitka, zabave in dogodivščin. Otroci običajno komaj čakajo, da odložijo šolske torbe v kot in uživajo v dolgih, brezskrbnih dneh. To pa še zdaleč ne pomeni, da lahko zavržejo tudi vse znanje in veščine, ki so jih pridobili skozi šolsko leto. Ena izmed takih veščin je tudi branje, ki vsakemu omogoča, da počitniške dni spremeni v pravo pustolovščino brez meja.
Zakaj je branje za otroke tako pomembno?
Gotovo ste že slišali, da je branje pomembna veščina, saj je povezana z razvojem mnogih miselnih sposobnosti. Otroci med branjem razvijajo jezikovne veščine, širijo besedni zaklad, izboljšujejo zmožnost koncentracije in spomina, urijo domišljijo ter krepijo kritično mišljenje, empatijo in socialni čut (Sheldon-Dean, 2023). Gre torej za veščino, ki pripomore tudi k čustvenemu in socialnemu opismenjevanju. Pa ne le to. Branje med poletjem lahko otrokom pomaga, da bo vstop v novo šolsko leto lažji in manj stresen. Podatki vse več raziskav namreč kažejo, da so otroci, ki v domačem okolju redno berejo, v prednosti, saj dosegajo boljše rezultate pri šolskih nalogah. Rezultati raziskave avtorjev Mol in Bus (2011) so tako pokazali, da se otroci, ki v prostem času več berejo, bolje znajdejo pri razumevanju besedil in imajo boljšo tehniko branja ter pisanja, kar prispeva k boljšemu učnemu uspehu vse od predšolskega obdobja do univerzitetne ravni.
Še en pomemben vidik rednega branja, tudi v času poletnih počitnic, je preprečevanje t. i. »počitniškega nazadovanja«, ki pomeni izgubo dela pridobljenega znanja oz. nazadovanje v določeni učni veščini zaradi daljše odsotnosti od šole (Kim, 2004). Podobno lahko opazimo tudi pri vadbi športa: če ne telovadimo, izgubljamo mišice, in če ne beremo redno, nazadujemo v bralnih veščinah. Še več kot to, redno branje med počitnicami pomaga ne le ohranjati, ampak celo izboljšati branje. Raziskava Univerze Tennessee v Knoxvillu je pokazala, da otroci, ki čez poletje ne berejo, izgubijo vsaj dva meseca bralne vaje; po drugi strani pa otroci, ki čez poletje berejo, pridobivajo na bralni tehniki in bralnem razumevanju, kar jim jeseni pomembno olajša vračanje v šolo (Kim, 2004).
Tako se razkorak med veščimi in manj veščimi bralci le še povečuje. Otroci, ki med počitnicami redno berejo, pridobivajo na bralnih veščinah, medtem ko tisti, ki se branju izogibajo, izgubljajo pomemben napredek, ki so ga dosegli med šolskim letom. Ta razlika postaja vse bolj očitna z vsakim letom, saj dobri bralci napredujejo hitreje in lažje, medtem ko slabši bralci zaostajajo. Zato je pomembno, da starši spodbujajo redno branje tudi med poletnimi počitnicami. Na tak način lahko vsi otroci, tudi tisti z bralnimi težavami, razvijejo veselje do knjig in pridobijo dragocene veščine, ki jim bodo koristile najprej jeseni ob vstopu v novo šolsko leto, kasneje pa tudi skozi življenje.
Kako narediti počitniško branje zabavno?
Učenje branja je dolg in kompleksen proces, zato otroci potrebujejo leta vaje, da ga resnično usvojijo in začnejo v njem uživati. Vse od usvajanja črk, do povezovanja zlogov, celih besed in stavkov, pa do daljših besedil, otrok postopoma pridobiva na fluentnosti, kar omogoča, da kasneje razume tudi daljša in zahtevnejša besedila. Več o bralni tekočnosti in o tem, kako jo razvijati, smo pisali že tukaj – tokrat pa želimo poudariti, kako pomembno je, da branje postane prijetna dejavnost, ki se je bo otrok veselil. Bralna motivacija in bralni dosežki so namreč neposredno povezani. Kot so ugotovili avtorji Schiefele idr. (2012), otroci, ki so za branje bolj motivirani, med bralnimi dejavnostmi izkazujejo večjo vztrajnost in angažiranost, to pa se odraža v boljših bralnih dosežkih (branje je bolj tekoče, otroci pa bolje razumejo, kaj preberejo).
Ključno vlogo pri spodbujanju ljubezni do branja imajo poleg šole predvsem starši. Branje naj bo del domačega vsakdana – npr. pred spanjem ali v mirnem popoldnevu. Izbirajmo knjige, primerne otrokovi starosti in zanimanjem. Otroci radi berejo to, kar jih zanima, zato je pomembno najti zanje zanimivo bralno gradivo in dejavnosti, v katerih bodo uživali.
Pomembno je ustvariti tudi spodbudno in pozitivno okolje, kjer branje ne bo zgolj učenje, ampak igra, druženje in kakovostno preživljanje skupnega prostega časa. Branje v pozitivnem vzdušju spodbuja motivacijo, izboljšuje razumevanje in krepi samozavest. Ko se otroci počutijo sproščeno in varno, so dovzetnejši za nove informacije, lažje razumejo prebrano in se z večjim veseljem poglabljajo v knjige (Marga, 2017). Pozitivna čustva med branjem spodbujajo tudi kreativno razmišljanje, kritično presojo in socialno povezanost, kar vse prispeva k temu, da je branje prijetna vsakodnevna dejavnost. Ustvarjanje spodbudnega okolja je zato bistvenega pomena tudi za razvoj dolgoročnih bralnih navad skozi vse življenje.

Ideje in nasveti za zabavne bralne aktivnosti
- Posegajmo po raznolikem bralnem gradivu: Otroci, ki berejo širok nabor literature, lažje povezujejo različna področja znanja in bolje razumejo kompleksne ideje. Poleg tradicionalnega branja knjig lahko posegamo tudi po drugih oblikah bralnega gradiva. Eno takih so npr. zvočne knjige, ki so še posebej primerne za otroke z bralnimi težavami. Zanje so velikokrat primernejše tudi elektronske knjige, še posebej, če vključujejo možnost personifikacije besedila in interaktivne elemente, ki dodatno spodbujajo zanimanje za branje. Za mlajše otroke so odlična izbira slikanice, ne pozabimo pa tudi na stripe, ki so zaradi kombinacije besede in slike za mnoge otroke še posebej privlačni.
- Branje je vseživljenjska veščina in črke so v resnici ves čas prisotne okoli nas, zato lahko branje spodbujamo v najrazličnejših situacijah in okoljih: Otroke lahko spodbudimo k branju navodil za uporabo ali recepta ob kulinaričnem ustvarjanju. Ne pozabimo niti na branje televizijskega sporeda ali časopisov in revij, primernih za otroke. Pri pripravi na izlet ali na izletu samem lahko beremo zemljevide, atlase ali prometne znake. Ob odhodu v trgovino otroke usmerjajmo k branju cen v izložbah in računov. Prebiramo lahko besedila pesmi, ki so nam všeč, ali pa celo lastna literarna dela, če smo ustvarjalno razpoloženi. Možnosti za tovrstni bralni trening je resnično veliko in prepričani smo, da vam jih z malo domišljije zlepa ne bo zmanjkalo (Brouse, 2020; Johnson, 2019).
- Igranje bralnih iger doma in v naravi: Spodbudimo otroke k igranju bralnih iger, kot so iskanje skritega zaklada, sestavljanje ugank ali igranje najrazličnejših družabnih iger, ki od nas zahtevajo branje. Preproste družabne igre, kot sta npr. spomin z zapisanimi besedami in besedni bingo, lahko zlahka izdelamo tudi sami. Izkoristimo lepo vreme in organizirajmo bralne piknike v parku ali na plaži. Vzemimo odejo, nekaj prigrizkov in knjige ter uživajmo v branju na svežem zraku.
- Ustvarjanje lastnih zgodb: Otroke lahko spodbujamo, da po prebrani knjigi ustvarijo svojo zgodbo, ki vključuje nadaljevanje ali novo zgodbo z istimi liki. Organizirajmo igre vlog ali lutkovne predstave, kjer otroci prevzamejo vloge likov iz knjig in uprizorijo zgodbo. Dramsko poustvarjanje ni le zabavno, pač pa spodbuja tudi kreativnost in globlje razumevanje prebranega gradiva.
- Družinski izleti in bralne dejavnosti: Organizirajmo družinske izlete na kraje, ki so opisani v knjigah ali imajo povezavo z literaturo. Naredimo mesečni koledar, v katerega vsak dan vključimo določeno bralno dejavnost, kot so branje poezije in obiski knjižnice ali knjigarne. Preko tovrstnih izletov in dejavnosti otroci prav zares doživijo, kako lahko knjige obogatijo naša življenja.
- Branje z vrstniki: Otroke lahko spodbujamo, da berejo skupaj s svojimi prijatelji. Organizirajmo bralne skupine, v katerih si lahko otroci izmenjujejo knjige in razpravljajo o prebranem. Skupinsko branje lahko postane prav zabavna družabna dejavnost.
- Tematski bralni dnevi: Določimo lahko tematske bralne dni, kot so npr. »dan pustolovščin«, »dan znanstvene fantastike« ali »dan pravljic«. Otroci lahko izbirajo knjige, ki se ujemajo s temo dneva, in se oblečejo v posebne kostume, povezane z zgodbo (Brouse, 2020; Johnson, 2019).
Kot vidimo, branje med poletnimi počitnicami prinaša res številne koristi za razvoj otrok. Z vključevanjem branja v poletno rutino lahko pomagamo otrokom ne le ohranjati, pač pa tudi izboljševati bralne veščine, poleg tega pa spodbujamo tudi otroško ustvarjalnost in krepimo družinske vezi. Ne pozabimo, da je lahko dovolj že nekaj minut branja na dan, če je le-to vsakodnevno vpeto v družinsko rutino. Pomembno je ustvariti predvsem spodbudno okolje, kjer branje postane prijetna in redna dejavnost, ter iskati gradivo, ki bo otroka zanimalo – kot je rekel že Frank Serafini, ameriški avtor, ilustrator in pedagog (2004): »Otrok, ki sovraži branje, ne obstaja. Obstajajo samo otroci, ki še niso našli prave knjige« (str. 6).
V primeru, da je vaš otrok v prvih treh razredih osnovne šole in ima še težave pri usvajanju branja ali težave z bralnim razumevanjem, pa lahko skupaj z njim rešujete naloge iz našega programa za razvoj bralnega razumevanja, Ko los postane slon.
Povzeto po:
Brouse, K. (22. 6. 2020). Summer reading: Why it’s important. TeachHUB. https://www.teachhub.com/professional-development/2020/06/summer-reading-why-its-important/
Johnson, A. (2019). Why is summer reading so important for kids' success? Study.com. https://www.study.com/academy/lesson/why-is-summer-reading-so-important-for-kids-success.html
Kim, J. S. (2004). Summer reading and the ethnic achievement gap. Journal of Education for Students Placed at Risk, 9(2), 169–188. https://doi.org/10.1207/s15327671espr0902_5
Merga, M. K. (2017). Interactive reading opportunities beyond the early years: What educators need to consider. The Reading Teacher, 71(3), 339–347. https://doi.org/10.1002/trtr.1631
Mol, S. E. in Bus, A. G. (2011). To read or not to read: A meta-analysis of print exposure from infancy to early adulthood. Psychological Bulletin, 137(2), 267–296. https://doi.org/10.1037/a0021890
Serafini, F. (2004). Audiobooks and literacy: An educator’s guide to utilizing audiobooks in the classroom. Reaching Reluctant Readers. Random House Inc. https://www.researchgate.net/publication/242716212_An_Educator's_Guide_to_Utilizing_Audiobooks_in_the_Classroom
Sheldon-Dean, H. (19. 1. 2023). Why is it important to read to your child? Child Mind Institute. https://childmind.org/article/why-is-it-important-to-read-to-your-child/
Avtor

Nives Vogrinec je po izobrazbi mag. profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, zaposlena na Centru Janeza Levca v Ljubljani, kjer se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem učencev s posebnimi potrebami. Poleg tega nudi strokovno pomoč in izvaja različne izobraževalne aktivnosti tudi v okviru Centra Motus. Ker verjame, da je svet poln še neodgovorjenih vprašanj, vedno išče priložnosti za pridobivanje novih znanj – med drugim tudi kot doktorska študentka na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pri svojem delu izhaja iz izkušenj, ki jih je pridobivala skozi številne formalne in neformalne dejavnosti doma in v tujini, pri poučevanju pa v ospredje postavlja potrebe, želje in močna področja vsakega učenca. Gradi na vzpostavljanju toplih odnosov in verjame, da je učenje lahko prav zares zabavno.
Nives pravi, da je življenje potrebno zajemati s polno žlico, zato poskuša izkoristiti majhne trenutke prav vsakega dneva. V prostem času zelo rada potuje in spoznava nove kulture, se rekreira v naravi, prebere knjigo ali si ogleda dober film, kar ji daje zagon za reševanje novih izzivov.