disgrafija, neberljiva pisava, pisava disgrafija, motnje pisanja.

Pomen rokopisnega pisanja

Pisanje črk zahteva hoteno in nadzorovano gibanje, saj so črke liki, ki jih je potrebno oblikovati zelo natančno, še posebno, če so umeščene v črtovje. Takega gibanja nekateri otroci ob vstopu v šolo še ne obvladajo in tako njihove črke niso lepopisno oblikovane, temveč komaj prepoznavne. Šele takrat, ko se otrok začne učiti pisanja sistematično in se od njega pričakuje, da upošteva pravila pisanja, na primer velikost črk, razmerja med črkami, presledke in podobno, se motnja v razvoju grafomotorike (disgrafija) v celoti izrazi. Disgrafijo smo natančneje opredelili v enem izmed naših preteklih člankov, ki ga najdete TUKAJ. Tako kot druge spretnosti je tudi grafomotoriko mogoče izboljšati z vajami. Pisava se zato lahko zavestno spreminja in izboljšuje.

Številne znanstvene raziskave poudarjajo pomen pisanja, zlasti pisanja s pisanimi črkami, kjer eno besedo pojmujemo kot celoto in ne kot posamezne dele kot pri pisanju s tiskanimi črkami. Tako pisanje je pomembno za razvoj izvršilnih funkcij (delovni spomin, pozornost, samoregulacija), zato je priporočljivo, da se pri otrocih z disgrafijo pisanja z roko ne opusti. Nekateri otroci z disgrafijo lažje pišejo z velikimi tiskanimi črkami, drugi pa s pisanimi črkami, saj so tako razbremenjeni dvigovanja pisala s podlage in premišljevanja o tem, kam naj pisalo po zapisani črki prestavijo. Prav tako pisanje s pisanimi črkami zmanjša težave z ustreznim razmikom med besedami, besedam pa daje pravilen ritem, kar pomaga pri zapisu.

Vaje za razvoj temeljnih grafomotoričnih spretnosti

Otroci, pri katerih se pojavlja disgrafija, naj vsakodnevno, vztrajno in sistematično izvajajo vaje, s katerimi razvijajo temeljne grafomotorične spretnosti in temeljijo na multisenzornem učenju:

➜ Vaje za razvoj velikih gibov v kranio-kavdalni in medio-lateralni smeri: Izvajanje velikih gibov rame navzven s prednostno roko, neprednostno roko in z obema rokama. Otrok naj riše kroge, valove, zanke in polžke po zraku, hrbtu ali papirju, in sicer z debelejšimi pisali, ki puščajo mehko sled in spodbujajo tekočnost gibanja. Gibanju roke naj otrok sledi tudi z očmi.

➜ Vaje za sproščanje roke: Otrok naj jih izvaja pred ali med pisanjem.

➜ Vaje za tekočnost pisanja: Otrok naj piše po foliji, ogledalu, oknu (s prstnimi barvami ali brivsko peno), balonu, celofanu in koruznem zdrobu, saj omenjene površine spodbujajo tekočnost gibanja roke.

➜ Vaje za razvoj taktilnih zaznav: Otrok naj piše po foliji ali ogledalu, z dotikom naj razlikuje med različnimi materiali in oblikami.

➜ Vaje za orientacijo: Z uporabo slikovnih barvnih oznak naj otrok vaje izvaja na sebi, na drugem, na ploskvi, na listu ipd.

➜ Vaje za avtomatizacijo oblike črk: Otrok naj črke oblikuje s telesom ali jih izdela iz različnih materialov. Črke naj zapisuje na velike plakate, k črki naj lepi ustrezne slike predmetov. Piše naj jih po zraku in po telesu z odprtimi in z zaprtimi očmi.

➜ Vaje za vidno pozornost: Otrok naj išče razlike med slikami, povezuje točke v sliko in potuje po labirintu, saj s tem razvija vidno kopiranje,  razlikovanje, pomnjenje in zaključevanje.

Prilagoditve za otroke s težavami pri pisanju

Prilagoditve in strategije za prostorske težave:

🗸 uporaba prilagojenih listov za pisanje (črtasti listi s tridelnimi pomožnimi črtami, s poudarjenimi ali barvnimi vodoravnimi črtami, listi s kvadratki za pravilen zapis števil in besed - vsaka črka v en kvadratek, listi z navpičnimi črtami za lažje učenje presledkov med besedami, črtasti listi z navpičnima črtama na obeh straneh lista za pravilno pisanje od roba do roba)

🗸 uporaba pripomočka za pisanje razmikov med besedami

🗸 uporaba tipkovnice za pisanje

🗸 zagotavljanje zapiskov (pripravljeno tiskano gradivo, pomoč zapisovalca).

Prilagoditve in strategije za grafomotorične težave:

🗸 uporaba nastavkov za pisanje (dostopni so TUKAJ)

🗸 vaje za moč roke in zapestja

🗸 vaje za zapis črk.

Prilagoditve in strategije za dislektično-disgrafične težave:

🗸 razdelitev pisanja/naloge na manjše korake

🗸 izogibanje časovno omejenim testom

🗸 uporaba software sistemov: pripomočkov, računalniških programov, računalniške opreme.

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT):

Uporaba računalnika je lahko otrokom z disgrafijo v veliko pomoč, sploh v višjih razredih osnovne šole in kasneje, saj jim olajša zapisovanje. Za lažji in hitrejši zapis so na voljo tudi različni snemalniki zvoka, grafi, tabele, diagrami in miselne sheme. Na spletu so dostopni računalniški programi, ki omogočajo glasno branje besedila, zaznavanje in popravljanje napak v besedilu, pretvorbo govora v zapis, prepoznavo matematičnih znakov iz rokopisa ipd.

Primer pisave učenca, pri katerem je prisotna disgrafija

Disgrafije, primer pisave disgrafija, disgrafična pisava, neberljiva pisava.
Na začetku osnovne šole sem imel še več problemov, kot jih imam sedaj, saj takrat še nisem uporabljal računalnika, ker sem se seveda moral naučiti pisati tudi z roko. Spominjam se tudi tistih milijon vaj, ki sem jih moral narediti, da bi se moja pisava izboljšala. Potem sem v 6. razredu dobil računalnik, saj nisem mogel slediti pouku, ko sem pisal s tiskanimi črkami, medtem ko so vsi ostali pisali s pisanimi. Opazil sem, da se mi med pisanjem roka premika gor in dol (kadar želim napisati A, na koncu dobim P). Največ težav imam s spremljanjem pouka pri kemiji, fiziki in matematiki, kjer računalnika ne uporabljam. Tudi, če uspem prepisati vse formule in račune, na koncu zapiski sploh niso čitljivi, kar pomeni, da so precej neuporabni za učenje.
-- Razmišljanje učenca 9. razreda --

Otrokom, ki imajo različne težave na področju pisanja, še posebej, če govorimo o disgrafiji, je torej potrebno priti nasproti, saj jim brez dodatne pomoči ne bo uspelo izboljšati svojih pisnih dosežkov. Zagotovo lahko trdimo, da ima ozaveščanje o težavah pri pisanju pomembno vlogo, saj je zgodnje prepoznavanje in obravnava otrok z disgrafijo ključnega pomena za nudenje pomoči v smislu ciljno usmerjenih intervencij. Individualizirana obravnava na področju rokopisnega pisanja otrokom učinkovito pomaga pri izboljšanju spretnosti zapisovanja s pisalom, kar jim nenazadnje dviguje samozavest in pozitivno vpliva na njihovo splošno učno uspešnost.

 

Povzeto po:

Černe, T. (2010). Vaje, ki spodbujajo razvoj spretnosti, pomembnih za pisanje pri otrocih, pri katerih se nakazuje specifična motnja pisanja (razvojna disgrafija). V I. Andolšek in M. Hudoklin (ur.), Izzivi in pasti otroštva in adolescence: sodobni pristopi k varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov (str. 156 – 159). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Feder, K. P. in Majnemer, A. (2007). Handwriting development, competency, and intervention. Developmental Medicine and Child Neurology, 49 (4), 307-312.

Golubović, S. 2005. Smetnje u razvoju kod dece mlađeg školskog uzrasta. Beograd: Defektološki fakultet.

Ivačič, A. (2016). Težave pri pisanju in razvojna disgrafija v osnovni šoli: Razlike med dečki in deklicami (Magistrsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008). Učne težave v osnovni šoli: koncept dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Skodlar, B. (2013). Vpliv disgrafije na učno uspešnost mladostnikov (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Žerdin, T. (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja: Kako jih odkrivamo in odpravljamo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.

Avtor

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja