fbpx

Ko govorimo o odstopanjih v govornem razvoju, lahko slišimo izraze kot so: komunikacijska motnja, govorno - jezikovna motnja, artikulacijska  motnja, ekspresivno - receptivna jezikovna motnja itd. Da bi lažje razumeli terminologijo in različne podtipe komunikacijskih motenj, bomo v sledečem članku opredelili razliko med komunikacijskimi, govornimi in jezikovnimi motnjami ter opredelili podtipe teh pojmov.

Če želimo razumeti govorno - jezikovne motnje je pomembno, da naprej dobro poznamo in ločimo tri naslednje pojme:

  • Komunikacija se nanaša na prenos naših mislih in občutkov do sprejemnika oziroma komunikacijskega partnerja. Komuniciramo lahko besedno ali nebesedno z uporabo besed, kretenj, mimike in govorice telesa.
  • Jezik je vnaprej določen sistem znakov, ki ga uporabljamo za komunikacijo. Uporabljamo ga med govorom, pisanjem in branjem.
  • Govor je govorjena oblika jezika. Je način, kako izgovarjamo glasove in besede. Vključuje artikulacijo, kvaliteto glasu in tekočnost (Skamlič, 2020).

Motnje se lahko pojavljajo na vseh treh področjih. Ker komunikacija vključuje govor in jezik, lahko komunikacijske motnje razumemo kot nadpomenko jezikovnih in govornih motenj.

Komunikacijske motnje

Vključujejo težave pri sprejemanju, razumevanju in izražanju jezika v katerikoli obliki. S komunikacijsko motnjo se lahko posamezniki rodijo (t.j. razvojna komunikacijska motnja) ali pa jo pridobijo tekom življenja zaradi bolezni ali poškodbe (t.j. pridobljena komunikacijska motnja). Komunikacijske motnje variirajo od lažjih do zmernih in težkih. Ločimo jih po tem, kako pomembna so odstopanja na področju komunikacije in do katere mere motnja posamezniku otežuje komunikacijo z okoljem (ASHA, b.d).

Jezikovne motnje

Delimo jih na ekspresivne in receptivne. Ekspresivne motnje se nanašajo na odstopanja v uporabi, receptivne pa na odstopanja v razumevanju govorjenega in/ali pisnega jezika. Ekspresivna motnja se lahko izraža kot: uporaba neustrezne sintakse, hitro preklaplanje iz teme na temo, šibko besedišče, težave s priklicem besed, slaba uporaba socialnega jezika, težave pri postavljanju vprašanj, ponavljanje ene in iste stvari ter težave pri izražanju abstraktnih, časovnih in prostorskih konceptov. Receptivna motnja pa se izraža kot: neustrezno odzivanje na zastavljeno vprašanje, težave pri razumevanju abstraktnih idej, zapomnitvi informacij, spremljanju navodil, slabo zaznavanje težav v komunikaciji, zamenjevanje ali obračanje vrstnega reda glasov in težave razumevanja humorja in figurativnega jezika (​​Receptive and Expressive Language Disorders, b.d.).

Motnja lahko vključuje težave na naslednjih področjih jezika:

✓ Fonologija: se nanaša na področje glasov in zvočnega vidika jezika. Težave se lahko pojavljajo pri razlikovanju med glasovi, zaznavanjem zaporedji glasov v besedah ipd.

✓ Morfologija: določa besedne vrste in njihove oblike. Ne tem podorčju se težave pojavljajo predvsem pri spreganju, sklanjanju in uporabo pravilne strukture besed.

✓ Sintaksa: je sklop pravil za oblikovanje stavkov. Težave se pojavljajo pri uporabi in povezovanju  besed v smiselne povedi.

✓ Semantika: se ukvarja s pomenom besed in jezika. Težave se lahko pojavljajo pri razumevanju pomena besed in vsebine jezika.

✓ Pragmatika: se nanaša na rabo jezika v socialnem kontekstu. Motnje na področju pragmatike se odražajo v težavah s funkcionalno in socialno primerno uporabo jezika  (ASHA, 1993).

 

Govorne motnje lahko vključujejo motnje pri artikulaciji, fluentnosti in kvaliteti glasu.

✓ motnja pomeni netipično produkcijo glasov jezika, ki se lahko pojavlja kot izpuščanje, zamenjava ali napačna izreka določenega glasu (ASHA, 2021). Več o motnja artikulacije ali izreke, si lahko preberete tu.

✓ motnja je vsaka neugodna sprememba v glasu, ki jo zaznamo s sluhom. Zaznamo jih kot odstopanje višine, kvalitete glasu in prozodije. Delimo jih na organske in funkcionalne. Pri organskih se vzrok najde v strukturni okvari, ki lahko nastane zaradi okužbe, poškodbe, prekomerne obremenitve glasu ali prirojenih napak v grlu. Pri funkcionalni glasovni motnji na glasilkah ni vidnih sprememb, nastanejo pa zaradi prekomerne in napačne rabe glasilk  (Hočevar -Boltežar, 2010).

✓ Motnje fluentnosti so govorne motnje, pri katerih je običajen tok govorna prekinjen. Najbolj znana motnja fluentnosti je  jecljanje, ki se lahko pojavlja kot motnja ritma in tempa govora. Odraža se lahko kot ponavljanje glasov (a - a- avto), ponavljanje zlogov (la- la- ladja), ponavljanje celih besed (mami, mami je šla…), podaljševanje glasov (ssssonce), blokade in povečanje napetosti v glasu. Jecljanje lahko spremljajo tudi nenadzorovani gibi telesa in obraza (Požin, b.d.).

Vsa našteta odstopanja v govoru, pa se lahko pojavijo zaradi motoričnih govornih motenj. Te se delijo v dve podskupini:

✓ Dizartrija: zanjo je značilna šibkost mišic, ki so odgovorne za govor. Pri govoru se opažajo odstopanja v hitrosti, obsegu in natančnosti gibov govoril.

✓ Apraksija: je govorna motnja, ki se odraža v moteni natančnosti gobov govoril, brez nevromišičnega vzroka.  Zanjo so značilne nekonsistentne napake pri izgovorjavi, moteni pregodi med glasovi in zlogi ter neustrezna prozodija (Marot, idr.).

Vsa našteta odstopanja v govoru, pa se lahko pojavijo zaradi motoričnih govornih motenj. Te se delijo v dve podskupini:

✓ Dizartrija: zanjo je značilna šibkost mišic, ki so odgovorne za govor. Pri govoru se opažajo odstopanja v hitrosti, obsegu in natančnosti gibov govoril.

✓ Apraksija: je govorna motnja, ki se odraža v moteni natančnosti gobov govoril, brez nevromišičnega vzroka.  Zanjo so značilne nekonsistentne napake pri izgovorjavi, moteni pregodi med glasovi in zlogi ter neustrezna prozodija (Marot, idr.).

Povzeto po:

ASHA, (2021). Speech Sound Disorders-Articulation and Phonology. Pridobljeno s: https://www.asha.org/practice-portal/clinical-topics/articulation-and-phonology#collapse_8

ASHA, (1993). Definitions of communication disorders and variations. https://www.asha.org/policy/rp1993-00208/

Hočevar-Boltežar, I. (2010). Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije govora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Marot, V., Jelenc, N., Korošec, B. (2018). Govorne motnje v otroštvu. Rehabilitacija (Ljubljana), letnik 17, številka 2, str. 51-59.

Požin, A. (b.d.) Moj otrok jeclja. Zdravstveni dom Celje.  https://www.zd-celje.si/media/2119/zlozenka-moj-otrok-jeclja.pdf

​​Receptive and Expressive Language Disorders (b.d.). https://connectedspeechpathology.com/blog/receptive-and-expressive-language-disorders-in-children.

Skamlič, N. (24. 2. 2020) Pojmi: govor, jezik in komunikacija. Otroci s posebnimi potrebami. https://www.otroci-s-posebnimi-potrebami.si/vsebine/otroci-z-govorno-jezikovnimi-motnjami/strokovne-zakonske-razlage/opredelitev-in-zna%C4%8Dilnosti/pojmi-govor-jezik-in-komunikacija/.

Avtor

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.