Logoped je strokovnjak, ki diagnosticira in pomaga odpravljati komunikacijske, govorne in jezikovne motnje. Njegova glavna naloga je, da ljudem, ki imajo težave pri sporazumevanju, omogoči uspešnejše in lažje vključevanje v družbo. Zaposlen je lahko v različnih ustanovah. Največkrat so to zdravstveni domovi, rehabilitacijski centri, šole, vrtci in bolnice, lahko pa dela tudi v zasebni praksi. Logoped pomaga ljudem v vseh starostnih obdobjih. Dela tako z otroki kot tudi z odraslimi. V tem članku vam bomo predstavili široko področje logopedskega dela, osredotočili pa se bomo na logopedsko obravnavo otrok.

 

S čim se logoped ukvarja?

Logoped se ukvarja z odpravljanjem številnih govorno-jezikovnih motenj.

➜  Motnje artikulacije razumemo kot nezmožnost pravilne tvorbe določenega glasu. Otrok lahko glas izpušča (namesto »riba« reče »iba«), ga zamenja z drugim (namesto »riba« reče »liba«) ali ga napačno izgovarja. Večina ljudi logopeda povezuje z odpravljanjem artikulacijske napake glasu /r/. To je sicer res ena izmed najpogostejših artikulacijskih motenj, ki jo strokovno imenujemo rotacizem, vendar logoped pomaga odpravljati tudi vrsto drugih artikulacijskih motenj. Pogoste so predvsem motnje sičnikov (glasovi /c/, /s/ in /z/) in šumnikov (glasovi /č/, /š/ in /ž/) ter glasov /l/, /k/, /g/ in /f/.

➜  Motnje fluentnosti so raznolike, najbolj poznana motnja fluentnosti pa je jecljanje. Otrok, ki jeclja, ponavlja besede, zloge ali glasove v besedi, lahko jih podaljšuje ali pa se v njegovem govoru pojavljajo blokade.

➜  Glasovne motnje so neugodne spremembe glasu, ki jih zaznamo s sluhom, tj. hripavost. Delimo jih na organske, ki nastanejo zaradi strukturne okvare (npr. vnetje grla, poškodbe glasilk) in funkcionalne, ki nastanejo zaradi prekomerne in napačne rabe glasilk (Hočevar, 2010).

➜  Motnje resonance se pojavijo, ko je zaradi določenega dejavnika onemogočen pretok zraka v nosni ali ustni votlini, kar vpliva na kakovost glasu. Pogosto so te motnje povezane z razcepom neba, nevrološkimi motnjami ali otečenimi mandlji.

➜  Motnje razumevanja in izražanja so pogosto prisotne pri različnih kromosomskih motnjah, motnjah v duševnem razvoju, avtizmu, jezikovnih motnjah, poškodbah glave in izgubi sluha.

➜  Nevrološke govorno-jezikovne motnje so posledica kapi, poškodb glave ali različnih nevroloških bolezni.

➜  Motnje hranjenja in požiranja se najpogosteje pojavljajo ob različnih boleznih (npr. kap, rak grla) in z njimi povezanimi kirurškimi posegi (Santos-Longhurst, 2019).

 

Kako poteka prvi pregled pri logopedu?

Na prvem pregledu je glavna naloga logopeda, da oceni otrokove komunikacijske zmožnosti in začne s procesom diagnostike govorno-jezikovne motnje. Največkrat se proces začne s pridobivanjem anamnestičnih podatkov, torej ključnih informacij o poteku nosečnosti in značilnostih poroda, o razvojnih mejnikih ter o tem, kdaj se je motnja prvič pojavila in kako je napredovala. Logoped nato oceni otrokov spontani govor, kar običajno poteka ob igri, listanju slikanice ali pogovoru na temo, ki je otroku blizu in ga zanima. Logoped lahko za ocenjevanje govorno-jezikovnih težav uporabi tudi različne ocenjevalne preizkuse, ki mu pomagajo pri natančnejši oceni. Po zaključku diagnostičnega ocenjevanja logoped presodi, ali otrok potrebuje obravnavo in poda svoje mnenje o najprimernejši obliki pomoči. Skozi pogovor predstavi prognozo in načrt obravnave.

Ali se je na pregled potrebno pripraviti?

Priporočljivo je, da pobrskate za podatki, ki bi logopedu lahko koristili (npr. kdaj je otrok spregovoril, kdaj se je pojavila motnja). Dobrodošlo je tudi, da zapišete morebitna vprašanja, ki jih želite zastaviti in da otroka na obisk logopeda vsaj malo pripravite (npr. mu starosti primerno razložite, kdo je logoped in pri čem mu lahko pomaga).

 

Kako poteka logopedska obravnava?

Potek logopedske obravnave je odvisen od otrokovih težav in njegove starosti, npr. z mlajšimi otroki pogosto poteka ob različnih interaktivnih igrah in knjigah. Predvsem odpravljanje artikulacijskih motenj zahteva tudi obilico govornih vaj z mnogimi ponovitvami. Če otroka spremljate na obravnavi, pozorno sledite navodilom logopeda ob različnih vajah, saj bo potrebno te vaje z otrokom izvajati tudi doma. Če vam povzročajo preglavice, prosite logopeda, naj vam jih še enkrat pokaže ali vas vodi, da jih lahko že med otrokovo obravnavo preizkusite tudi sami.

 

Kako dolgo traja logopedska obravnava?

Pri odpravljanju nekaterih artikulacijskih motenj včasih zadošča že ena sama obravnava, nekatere motnje pa zahtevajo doživljenjsko logopedsko podporo. To je odvisno od mnogih dejavnikov:

starosti

vrste motnje

resnosti motnje

zdravstvenega stanja

motivacije (Rogers, 2015).

 

Kdaj obiskati logopeda?

Če ste zaskrbljeni glede otrokovega govora in komunikacije, je dobro, da obiščete logopeda. Ob morebitnih težavah ne odlašajte; čim prej se začne obravnava, večja je možnost za hiter in učinkovit napredek.

Potek logopedske diagnostike in/ali obravnave si lahko ogledate tudi med ponudbo naših storitev.

 

Povzeto po:

Hočevar-Boltežar, I. (2010). Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije govora. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Logopedski kotiček, (2017). Motnje izreke glasov. Dostopno na spletni strani: https://www.logopedskikoticek.si/2017/03/20/motnje-izreke-glasov/

Miller, B. (2019). Signs your child should see a speech therapist. Dostopno na spletni strani: https://www.hackensackmeridianhealth.org/HealthU/2019/10/14/signs-your-child-should-see-a-speech-therapist

Rogers, G. (2015). How long does speech therapy take to work? Dostopno na spletni strani: https://www.speechbuddy.com/blog/speech-therapy-for-kids/how-long-does-speech-therapy-take-to-work/

Santos Longurst, A. (2019). What is speech therapy? Dostopno na spletni strani: https://www.healthline.com/health/speech-therapy

Šavora, P. T. (b.d.) Kdaj k logopedu? Dostopno na spletni strani: http://dlogs.si/logopedija/podrocja-dela/

Vidmar, A. (2016). Vzgojiteljeva stališča o preventivnem logopedskem programu v vrtcu kot modelu spodbudnega okolja za razvoj jezikovne zmožnosti [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

ZRSZ (2018). Opis poklica - logoped za individualno govorno terapijo. Dostopno na spletni strani: https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=508

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.

Avtor