Različnim ljudem ustrezajo različni načini organizacije dela in prostega časa. Nekateri bolje delujejo v strogo urejenem okolju, drugim bolj ustreza delovni nered, dejstvo pa je, da se naš način funkcioniranja odraža v vseh vidikih vsakodnevnega življenja – od načrtovanja obrokov do načrtovanja projektov.
Določeno mero dobrih organizacijskih veščin potrebujemo prav vsi, saj pomembno vplivajo na občutek nadzora nad lastnim življenjem. Žal niso vedno samoumevne, temveč se jih je pogosto potrebno načrtno naučiti in jih premišljeno vpeljati v svoje vsakodnevno funkcioniranje. Nekateri otroci kažejo znake pomanjkanja organizacijskih veščin že v zgodnjih letih šolanja, drugi pa se z večjimi težavami soočajo šele v srednji šoli ali celo na fakulteti. Slabe organizacijske veščine neugodno vplivajo na učno uspešnost. Otroci s šibko razvitimi veščinami namreč pogosto pozabijo domačo nalogo in športno opremo, šolska torba je neurejena, ne znajo si organizirati prostora in časa za učenje, zamujajo v šolo, izgubljajo šolske pripomočke, težko si zapomnijo šolski urnik ipd.
V kateremkoli od zgoraj naštetih primerov je ključnega pomena, da otrokom pomagamo sistematično razvijati področje organizacijskih veščin, s čimer jih opolnomočimo in spodbujamo k večji samostojnosti.
Kaj lahko naredijo starši?
Navajanje na red
Starši lahko navajajo otroka na red že v predšolskem obdobju, tako da ga npr. učijo pospravljati igrače po končani igri. Pri tem naj ima vsaka igrača določeno svoje mesto, kamor se jo odlaga.
Uporaba nalepk
Določena mesta za igrače in druge predmete lahko starši označijo z nalepkami ali drugimi vizualnimi oporami. Tako se bo otrok hitreje naučil, kje lahko najde določen predmet in kam ga mora pospraviti.
Izdelava otrokovih in družinskih urnikov
Starši lahko vsak dan skupaj z otrokom načrtujejo potek dneva in bistvene točke zapišejo v obliki urnika (za mlajše otroke pri tem priporočamo slikovni urnik, tj. z uporabo sličic namesto besed). Na takšen način bo otrok natančno vedel, kaj lahko pričakuje, kdaj mora opraviti določeno nalogo, kdaj bo čas za sprostitev itd. (za spremljanje pretečenega časa lahko uporabite tudi odštevalnik časa, ki ga najdete TUKAJ). Družina lahko izdela tudi tedenski ali mesečni urnik, ki bo postavljen na vidnem mestu. Vanj družinski člani vpisujejo pomembne dogodke in načrte (npr. preverjanja znanja, šolske počitnice, rojstne dneve, obiske ipd.). Tako si vsi družinski člani lažje organizirajo čas. Pri daljših nalogah in zadolžitvah, kot je izdelava plakata, lahko starši skupaj z otrokom razdelijo delo na manjše korake in za vsak korak opredelijo časovni okvir, ki ga zapišejo v urnik: npr. sreda – nakup materialov, četrtek – oris plakata ipd. Tako je delo sistematično organizirano, napredek pa je lažje spremljati.
Uporaba beležke
V zgodnjih letih šolanja je pomembno, da starši spodbujajo otroka k uporabi šolske beležke, ki služi zapisovanju domačih nalog in pomembnih datumov (npr. testi, ustna spraševanja, športni dnevi) (Uporabite lahko dnevnik Pot do zvezd, ki krepi veščine načrtovanja in pomaga organizirati šolsko leto. Najdete ga TUKAJ (1-3. razred) oziroma TUKAJ (4-7. razred).
Uporaba "ček list"
Starši lahko skupaj z otrokom vsak dan oblikujejo "ček listo" z opravili, ki jih otrok obkljuka, ko jih opravi. Naloge lahko razporedijo v zaporedju po pomembnosti, zahtevnosti ali trajanju. Tako se zagotovi, da otrok ne bo pozabil na opravila, hkrati pa lahko sam spremlja svoj napredek in razvija občutek samoučinkovitosti.
Priprava šolske torbe
Starši naj skupaj z otrokom določijo prostor, kamor bo odlagal šolsko torbo. Ko pride iz šole, naj pospravi nepotrebne predmete iz torbe, zvečer pa naj torbo v miru pripravi za naslednji šolski dan. Pripravi jo tako, da preveri urnik in zapiske v beležki. Na začetku lahko starši pripravijo ček listo potrebščin, ki jih otrok obkljuka. Starši mu lahko ob tem pomagajo pripomočke razporediti v določene kategorije, npr. učbeniki in delovni zvezki, zvezki, pisala. Vsaki kategoriji določijo prostor v šolski torbi in otroku to nazorno pokažejo, po potrebi tudi večkrat. Otroku je lahko v pomoč tudi risba šolske torbe, na kateri je natančno označeno, kam gre posamezni pripomoček. Nekaterim otrokom pri organizaciji zelo pomagajo barve, zlasti pri organizaciji delovnih listov v šolski torbi. Starši lahko zagotovijo nekaj map v različnih barvah in jih nazorno označijo, npr. »naredi« ali »končano«, otrok pa naj vanje vlaga delovne liste.
Prostor za učenje
V kolikor je mogoče, je otroku potrebno omogočiti stalen prostor za učenje. V tem prostoru (to je lahko zgolj kotiček z mizo) naj bodo samo pripomočki, ki jih potrebuje - na primer brenčač, ki spodbuja aktivno učenje (najdete ga TUKAJ). Pripravi naj si jih, preden se začne učiti.
Povzeto po:
Wright, L. W. (2014-2017). 10 Tips to Help Get Your Child Organized. Dostopno na spletni strani https://www.understood.org/en/learning-attention-issues/understanding-childs-challenges/simple-changes-at-home/10-tips-to-help-get-your-child-organized#slide-10
Sedita, J. (2017). Helping Your Child with Organization and Study Skills. Dostopno na spletni strani: http://www.ldonline.org/article/Helping_Your_Child_with_Organization_and_Study_Skills
Avtor
Blaž Povše je magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike, usmerjen v delo z otroki s specifičnimi učnimi težavami. Kot nekoč uspešen športnik in član slovenske mladinske reprezentance v atletiki ve, kako pomembna sta vztrajnost in delo, da dosežemo želene cilje. Kot specialni pedagog je doslej sodeloval z več ljubljanskimi šolami, na katerih je izvajal dodatno strokovno pomoč in svetoval staršem. V Centru Motus izvaja diagnostično ocenjevanje potreb učencev z učnimi ali drugimi težavami, svetuje staršem in otrokom pri učenju ter vodi delavnice in izobraževanja o učenju, vzgoji in sorodnih temah.