Različnim ljudem ustrezajo različni načini organizacije življenja in dela. Nekateri bolje delujejo v urejenem okolju, drugi v kaotičnem. Dejstvo je, da so organizacijske veščine ključnega pomena za nemoteno funkcioniranje v današnjem času. Le-te vplivajo na vse vidike posameznikovega življenja – od načrtovanja obrokov do načrtovanja projektov.

Organizacijske veščine pomembno vplivajo na občutek nadzora nad lastnim življenjem kot tudi na učni uspeh. Organizacijske veščine za posameznika niso vedno samoumevne, v nekaterih primerih se jih morajo posamezniki načrtno učiti.
Nekateri učenci kažejo znake neorganiziranosti že v zgodnjih letih šolanja, drugi pa doživljajo težave šele v srednji šoli ali celo na fakulteti. Slabe organizacijske veščine lahko povzročijo težave v šoli, saj ti učenci pogosto pozabijo domačo nalogo, potrebne pripomočke, športno opremo, šolska torba je pogosto razmetana, si ne znajo organizirati prostora ter časa za učenje, zamujajo v šolo, izgubljajo šolske pripomočke, si težko zapomnijo šolski urnik ipd.

V kateremkoli od zgoraj naštetih primerov je ključnega pomena, da učencem pomagamo sistematično razvijati področje organizacijskih veščin. To pomeni, da tako starši kot učitelji pokažemo učencem, kako si naj organizirajo čas, pripomočke, šolsko torbo ipd. ter jih podpiramo, da to v čim večji meri počnejo sami. Na ta način učence opolnomočimo, da se čim prej osamosvojijo in razvijejo učinkovite organizacijske strategije.

Kaj lahko naredite starši?
Starši lahko navajajo otroka na red že v zgodnjih letih tako, da npr. otrok pospravi igrače po končani igri. Pravilo bi lahko bilo, da ko želi otrok uporabljati novo igračo, mora predhodno igračo pospraviti.

Uporaba nalepk

V zgodnjih letih lahko starši označijo predmete ter njihov prostor z nalepkami. Tako bo otrok vedel, kje lahko najde določen predmet ter kam ga mora pospraviti.

Izdelava otrokovih in družinskih urnikov

Starši lahko vsak dan skupaj z otrokom načrtujejo potek dneva, otrok lahko nariše slike ali strip, lahko naredi urnik s sličicami in podobno. Na ta način bo vedel in videl, kaj lahko pričakuje, kdaj mora opraviti določeno nalogo itd. Starši lahko skupaj z otrokom določijo del dneva, ko bo opravljal domače naloge ter ostale obveznosti. Cela družina si lahko naredi tedenski, mesečni ali letni koledar, ki bo postavljen na vidno mesto, kamor družinski člani vpisujejo pomembne dogodke, načrte (npr. preverjanja znanja, šolske počitnice, rojstne dneve, obiske ipd.). Tako si lahko vsi organizirajo čas, vedo kaj lahko pričakujejo in kdaj morajo kaj narediti. Pri daljših nalogah, kot so plakati, lahko starši skupaj z otrokom razdelijo delo na manjše korake ter za vsak korak opredelijo časovni okvir. Npr. sreda – nakup materialov, četrtek – oris plakata ipd. Tako je delo sistematično organizirano in lahko učenec sam spremlja napredek.
Vstavi sliko učenje učenja delavnica
Uporaba »ček list«
Z vstopom v šolo starši lahko pomagajo otrokom pri organizaciji časa s t. i. ček listami. Starši skupaj z otrokom vsak dan naredijo ček listo z opravili, ki jih otrok obkljuka, ko jih opravi. Naloge lahko razporedijo v zaporedju po pomembnosti ali dolžini. Tako se zagotovi, da otrok ne bo pozabil na opravila, hkrati pa lahko sam spremlja svoj napredek in dobi občutek samoučinkovitosti.
Želja ali obveznost?
Starši skupaj z otrokom ugotavljajo razliko med željo in obveznostjo ter otroku pomagajo določiti prioritete. Tako na primer, če se otrok želi igrati s prijateljico, mora najprej napisati domačo nalogo, saj je to njegova obveza.

Prostor za učenje

V kolikor je mogoče, je otroku potrebno omogočiti stalen prostor za učenje. V tem prostoru (to je lahko miza v otrokovi sobi) naj bodo samo pripomočki, ki jih potrebuje. Slednje si pripravi preden začne z nalogo ter pospravi vse predmete, ki bi ga lahko motili.

Organizacija prostora

Skupaj z otrokom določijo prostor, kamor bo odlagal šolsko torbo. Ko pride iz šole, otrok pospravi nepotrebne predmete iz torbe. Starši lahko navadijo otroka, da pripravlja šolsko torbo v miru, po končanih obveznostih, to je na primer zvečer. Otrok pripravi šolsko torbo tako, da preveri urnik ter zapiske v beležki. Na začetku lahko starši pripravijo ček listo potrebščin, ki jih učenec obkljuka. Takrat lahko starši otroku pomagajo razporediti pripomočke v določene kategorije npr. učbeniki, zvezki, pisal; vsaki kategoriji določijo prostor v šolski torbi in otroku to nazorno pokažejo, po potrebi tudi večkrat. Otroku lahko pomaga tudi risba šolske torbe, na kateri je natančno označeno, kam gre posamezni pripomoček. Na ta način lahko čimprej samostojno pripravlja šolsko torbo. Nekaterim posameznikom pri organizaciji zelo pomagajo barve – starši lahko učencu zagotovijo par map, ki so v različnih barvah in jih nazorno označijo npr. »naredi« ali »končano«, v mape lahko pospravlja učenec delovne lise, ki jih dobi v šoli.

Uporaba beležke

Večina šol spodbuja uporabo šolske beležke za zapisovanje domačih nalog ter pomembnih datumov. V zgodnjih letih šolanja je pomembno, da starši spodbujajo otroka k uporabi beležke, saj bodo na ta način ponotranjili tovrstno organizacijo v kasnejših letih šolanja ter življenja nasploh.

Pomembno je, da starši otroka vsakič, ko opazijo, da uspešno uporablja organizacijske strategije, pohvalijo. Na začetku ga lahko nagradijo s simbolično nagrado in na ta način okrepijo uporabo organizacijskih strategij.

Otroke lepo vabimo na delavnico učenja, ki bo potekala v Ljubljani, 21. 10.2017. Na delavnici se bomo poleg učnih strategij dotaknili tudi organizacijskih veščin (časovna in prostorska organizacija učenja).

Viri:
Wright, L.W. (2014-2017). 10 Tips to Help Get Your Child Organized. Pridobljeno s https://www.understood.org/en/learning-attention-issues/understanding-childs-challenges/simple-changes-at-home/10-tips-to-help-get-your-child-organized#slide-10
Sedita, J. (2017). Helping Your Child with Organization and Study Skills. Pridobljeno s
http://www.ldonline.org/article/Helping_Your_Child_with_Organization_and_Study_Skills

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja