Starši in učitelji se velikokrat srečujemo z izzivi pri razumevanju otrokovih težav na področju slušnega zaznavanja – verjetno smo se že vsi kdaj znašli v situacijah, v katerih se je zdelo, kot da bi imel otrok »selektivni sluh«, saj je kar naprej preslišal navodila, ni razumel razlage ali je težko sledil pogovoru. Opisane značilnosti izhajajo iz zmožnosti, ki so povezane s centralnim slušnim procesiranjem.

Centralno slušno procesiranje je sposobnost naših možganov, da obdelajo in razumejo zvočne informacije, ki jih slišimo. Medtem ko ušesa sprejmejo zvok, ki potuje po slušnem živcu do centrov za sluh v možganih, delujejo možgani kot računalnik, ki te zvočne signale interpretira in analizira. Ta proces omogoča razumevanje govora, prepoznavanje različnih zvokov iz okolja in ločevanje pomembnih informacij od nepomembnih, kar je še posebej pomembno v zvočno intenzivnem (hrupnem) okolju (ASHA, 2005). Brez ustreznega centralnega slušnega procesiranja bi bili zvoki za nas zgolj hrup brez pomena. V otrokovem razvoju je slušno procesiranje pomembno tudi zato, ker je tesno povezano s fonološkim zaznavanjem (prepoznavanje glasov znotraj jezika) in jezikovnim procesiranjem, ki predstavljata temelj za učenje temeljnih šolskih veščin, kot sta branje in pisanje. Otroci s šibkih centralnim slušnim procesiranjem zaradi težav v komunikaciji običajno potrebujejo tudi več usmerjene pomoči pri razumevanju socialnih situacij (Bartolović Vučković, 2023).

 

Znaki, da ima otrok šibkejše slušno procesiranje, se v različnih obdobjih odraščanja različni:

Pogosti znaki: Predšolsko obdobje

Otrok ima težave s prepoznavanjem, sledenjem in razumevanjem govora v hrupnem okolju. Dodatna energija, ki jo otrok vlaga v to, da poskuša slediti in razumeti slušne informacije v takem okolju, vodi do hitrejše kognitivne utrujenosti in šibkejše zmožnosti sledenja. V takih okoliščinah je predšolski otrok, ki jezik usvaja predvsem preko pogovora in opazovanja okolja, manj pozoren na slovnična pravila (sklanjanje besed, vrstni red besed v stavku), kar vodi v razvoj jezikovnih pomanjkljivosti oz. v neslovnični govor. Težave na tem področju lahko privedejo tudi do nepravilnega razumevanja vprašanj ter težav pri sledenju navodil in opravljanju nalog (Bartolović Vučković, 2023).

Pogosti znaki: Vstop v šolo

V ospredje pridejo težave pri razločevanju slušno podobnih glasov, kot so npr. glasovni pari b in p, k in g ter d in t, kar pogosto vodi do težav pri učenju branja in pisanja – otroci tako so pri branju bolj negotovi, delajo veliko napak pri pisanju narekov, pisanje zapiskov pri pouku je zanje izjemno zahtevno (pri prostem zapisu je pogost nepravilen besedni red). V tem času pridejo v ospredje tudi težave pri kratkoročnem in dolgoročnem pomnjenju slušnih in verbalnih informacij – pogoste so na primer težave pri pomnjenju besed, težje si zapomnijo pesmice in prepoznavajo rime, prisotne so lahko tudi težave pri zapomnitvi števil (Bartolović Vučković, 2023).

Pogosti znaki: Napredovanje v višje razrede

Ko se veča kompleksnost obravnavane snovi in so učne zahteve vse večje, se lahko težave kažejo pri razumevanju besednih ugank, sklepanju iz verbalno podanih informacij in informacij, ki jih prejmejo skozi pogovor. V ospredje lahko pride tudi neuspešnost pri reševanju matematičnih besedilnih nalog (Bartolović Vučković, 2023).

Skozi opisane težave lahko vidimo, da značilnosti šibkega slušnega procesiranja velikokrat sovpadajo tudi s težavami, ki se kažejo pri učencih z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), jezikovnimi motnjami ter težavami pri učenju branja in pisanja.

Razvoj in zmožnosti slušnega procesiranja so seveda odvisne od razvoja in zorenja, s primerno spodbudo pa je mogoče težave na tem področju zmanjšati ali vsaj zmanjšati njihov vpliv na druge sposobnosti in splošno delovanje (Bartolović Vučković, 2023).

V nadaljevanju v ta namen dodajamo seznam nekaterih iger in dejavnosti, preko katerih lahko na preprost in zabaven način krepimo otrokovo slušno pozornost, slušni spomin in slušno razumevanje:

 

  • Poišči __________ in _____ položi na/v/pod… Primer: »Poišči 3 zelene kocke in jih položi pod stol.«
  • Simon pravi, da … se dotakneš nosu/3x poskočiš/narediš počep.
  • Rdeča luč in zelena luč: Otrok stoji na drugi strani sobe oz. daleč stran od nas. Njegov cilj je, da pride čim hitreje do nas in se nas dotakne. Ko rečemo zelena luč, lahko teče; ko rečemo rdeča luč, se mora ustaviti.
  • Glasbeni stoli: Stole razporedimo po prostoru, pri čemer zagotovimo, da imamo en stol manj od števila igralcev. Med predvajanjem glasbe igralci hodijo/plešejo okoli stolov. Ko glasbo ustavimo, se igralci čim hitreje poskušajo usesti na stole. Oseba, ki ostane brez stola, izpade.
  • Tihi telefon
  • Ponovitev ritmičnega ploskanja z rokami ali z izbranimi glasbenimi instrumenti
  • Ugotovi, katera beseda ne sodi zraven: Izgovorimo niz besed, izmed katerih ena ne sodi v predstavljeno kategorijo. Otrok mora dobro poslušati in ugotoviti, katera beseda je to.
  • Kaj slišiš? Otrok mora z zaprtimi očmi prepoznati čim več zvokov, ki jih sliši.
  • Ilustriranje zgodbe
  • Ujemi me, če me moreš: Pripovedujemo zgodbo, ki je otroku dobro poznana. Tu in tam spremenimo delčke zgodbe, pri čemer je otrokova naloga, da prepozna napako oz. spremembo v vsebini (West, 2016).

Starši in učitelji lahko otroku, ki ima težave s slušnim procesiranjem, za začetek pomagamo tako, da se z njim o težavah pogovorimo. Po potrebi, če se težave stopnjujejo in privedejo do tega, da je otrok učno neuspešen ali da se njegove težave odražajo na več področjih (npr. kot čustvene stiske, socialna izključenost) in pomembno vplivajo na njegov vsakdan, poiščemo tudi dodatno pomoč strokovnjakov – šolskih svetovalnih delavcev in zunanjih strokovnjakov, kot so specialni pedagogi, psihologi ali logopedi (ASHA, 2005).

V nadaljevanju dodajamo še nekaj strategij, s katerimi lahko tako v šoli kot doma pomagamo otroku, ki izkazuje težave s slušnim procesiranjem, da bo lažje sledil in razumel verbalne informacije:

  • Ustvarimo mirno in urejeno okolje brez dodatnih zvočnih motilcev.
  • Pri govoru spreminjamo hitrost, višino in ton govora, ključne besede pa posebej poudarimo.
  • Navodila podkrepimo z demonstriranjem, kazanjem in slikovnim materialom (slike, grafikoni).
  • Navodila skrčimo in nanje vnaprej opozorimo (npr. vzpostavimo očesni stik, uporabimo posebno kretnjo, se otroka rahlo dotaknemo ali vprašamo: »Si pripravljen?«).
  • Uporabljamo bolj neposredne tehnike podajanja navodil, kot so kretnje in konkretni materiali, s katerimi lahko otrok rokuje.
  • Prepričamo se, da otrok razume vse dele navodil. Dele, ki jih ne razume, povemo enostavneje, jih parafraziramo.
  • Otroka postopoma navajamo na abstraktno besedišče preko iger z besednimi koreni ter nadpomenkami, sopomenkami in protipomenkami.
  • Ob razlagi snovi s postavljanjem vprašanj sproti preverjamo otrokovo razumevanje.
  • Otroku omogočimo več časa za oblikovanje odgovora (5-6 sekund).
  • Otroka spodbujamo, da ubeseduje koncepte, besede in pravila.
  • Od otroka ne zahtevajmo, da posluša abstraktne vsebine in hkrati samostojno oblikuje zapiske (ASHA, 2005; Dejstva – Težave v centralnem slušnem procesiranju, 2024).

Otroci s šibkim centralnim slušnim procesiranjem se morajo za svoj uspeh še posebno potruditi. Pomembno je, da jih kot starši in strokovni delavci kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo, pri premagovanju izzivov podpiramo in pohvalimo za njihova prizadevanja. Skupaj lahko oblikujemo toplo in spodbudno okolje, v katerem se bodo otroci dobro počutili in tako tudi bolje napredovali.

 

Povzeto po:

ASHA. (2005). Central auditory processing disorder: Overview. American Speech-Language-Hearing Association. https://www.asha.org/practice-portal/clinical-topics/central-auditory-processing-disorder/

Bartolović Vučković, J. (29. 08. 2023). Kako prepoznati poremećaj slušnog procesiranja (PSP)? https://www.biramzdravlje.hr/blog/slusna-paznja-ili-slusno-procesiranje-a475

Dejstva – Težave v centralnem slušnem procesiranju. (2024). Arnes.si. https://www2.arnes.si/~dbravo/bravomi/dejstva/CAPD_slo.htm

West, C. (22. 02. 2016). Brain training activities for auditory attention. Our Journey Westward. https://ourjourneywestward.com/brain-training-activities-auditory-attention/

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.

Avtor