Disleksija spada med specifične učne težave; vpliva na sposobnost branja, pisanja in pravopisa. Prepoznavanje je ključno za zagotavljanje ustreznih podpornih ukrepov in izboljšanje kakovosti življenja posameznikov, ki se soočajo z disleksijo. V tem članku bomo raziskali, kako poteka prepoznavanje disleksije in kako lahko pravočasno prepoznavanje pomaga pri obvladovanju z disleksijo povezanih izzivov.

Težave z branjem se pojavijo pri kar enem izmed petih povprečno ali nadpovprečno učno uspešnih učencih. Disleksija torej ni težava, ki bi bila pogojena z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, temveč je značilna za otroke, ki na področju intelektualnih sposobnosti nimajo večjih izzivov. Tudi v odraslosti so njihove težave z branjem pogoste – kažejo se lahko kot nižja stopnja bralne pismenosti v primerjavi z njihovim celostnim funkcioniranjem. Dobro načrtovana specialnopedagoška obravnava, ki se izvaja od vrtca do pribl. tretjega razreda oz. do zaključka formalnega opismenjevanja, pomembno pozitivno vpliva na razvoj branja in pisanja.

Za učinkovito in ustrezno ciljno zastavljeno specialnopedagoško obravnavo je najprej potrebna natančna in celovita diagnostična ocena (testiranje oz. psihološko in specialnopedagoško diagnostično ocenjevanje), na osnovi katere prepoznamo otrokova šibka in močna področja ter določimo področja, na katerih potrebuje pomoč.

Testiranje oz. prepoznavanje disleksije

Pomen zgodnjega prepoznavanja

Prepoznavanje disleksije v zgodnjem otroštvu je ključno za zagotavljanje pravočasnih ukrepov in podpornih strategij. Značilnosti disleksije lahko prepoznamo že v predšolskem obdobju, o čemer smo pisali tu (disleksija v predšolskem obdobju). S hitrim prepoznavanjem značilnosti in ustrezno specialnopedagoško obravnavo oz. usmerjenim treningom lahko znatno zmanjšamo izzive, ki bi otroka ovirali po vstopu v šolo in pri nadaljnjem šolanju. Strokovnjaki zato priporočamo redno spremljanje otrokovega razvoja in zgodnje ukrepanje ob prvih znakih težav.

Interdisciplinarna diagnostična obravnava

Testiranje disleksije zahteva celosten pristop, ki zajema raznolike vidike otrokovega funkcioniranja. V postopek diagnostičnega ocenjevanja sta navadno vključena specialni pedagog in psiholog, ob obširnejših izzivih pa se lahko v strokovni tim po potrebi vključijo še logoped, pedopsihiater, razvojni pediater ipd. Poleg ocene branja, pisanja, kognitivnega funkcioniranja in fonološkega zavedanja je potrebno upoštevati tudi vidne in slušne vidike, ki lahko vplivajo na zaznavanje besed in zvokov. Individualiziran pristop k testiranju omogoča boljšo sliko otrokovih močnih področij in njegovih razvojnih potreb. S pomočjo specializiranih testov za branje, pisanje, fonološko zavedanje, vidno in slušno zaznavanje ter drugih relevantnih preizkusov lahko strokovnjaki identificirajo prisotnost disleksije in oblikujejo individualiziran pristop pomoči.

Ključna področja testiranja disleksije

Prepoznavanja disleksije obsega pestro paleto diagnostičnih preizkusov oz. testov, s katerimi preverjamo različna področja otrokovega funkcioniranja. Spodaj navajamo nekaj ključnih področij.

Fonološko zavedanje

Pri fonološkem zavedanju gre za razumevanje, da je govorjeni jezik sestavljen iz manjših sestavnih delov. Zajema zavedanje rim, zavedanje besed v stavku, razčlenjevanje stavkov na besede, razčlenjevanje besed na glasove, izbris in dodajanje glasov, spreminjanje zlogov in glasov. Pri disleksiji so zelo pogoste ravno težave s tem vidikom funkcioniranja (več o fonološkem zavedanju si lahko preberete TUKAJ).

Preizkusi branja in pisanja

Tekočnost branja: Pri tekočnosti branja ocenjujemo različne vidike bralne tehnike – hitrost branja, natančnost branja, izraznost med branjem ipd. Vsak izmed teh vidikov ima pomemben vpliv na celostno kakovost posameznikovega branja.

Razumevanje besedila: Tukaj ocenjujemo otrokovo razumevanja prebranega besedila. Osebe z disleksijo se lahko soočajo s težavami pri povezovanju prebranih besed z njihovim pomenom oz. imajo izzive pri obnovi in pomnjenju prebranih odstavkov.

Pravopis: Pri pravopisu ocenjujemo sposobnost pravilnega črkovanja in tvorjenja besed. Osebe z disleksijo pri pisanju in pravopisu običajno naredijo več napak.

Vidno in slušno zaznavanje

Vidno zaznavanje: V tem delu preverjamo, kako dobro otrok zaznava in razlikuje med vidnimi dražljaji, na primer med črkami in besedami oz. med podobnimi in enakimi simboli.

Slušno zaznavanje: V tem delu preverjamo posameznikovo sposobnost razlikovanja med zvoki in razumevanje govorjenega jezika (del fonološkega zavedanja).

Razvitost grafomotorike

Grafomotorika se nanaša na povezavo med vidno zaznavo in motoričnimi sposobnostmi rok. Različne dejavnosti, ki vključujejo grafomotoriko, imajo pomemben vpliv na razvoj fine motorike, koordinacije oči-roka, prostorskega zavedanja in zmožnosti pisnega izražanja.

Kognitivni preizkusi

Kognitivni preizkusi so pomembno orodje pri prepoznavanju in razumevanju disleksije. Disleksija ni zgolj težava z branjem in pisanjem; v ozadju te motnje so kompleksne nevropsihološke posebnosti, ki vplivajo na različne kognitivne funkcije. Razumevanje teh procesov, ki tečejo v ozadju posameznikovega navzven opaznega vedenja, je ključno za individualizirano obravnavo in učinkovito podporo osebam z disleksijo.

 

Zaključek

V zaključku lahko poudarimo, da je razumevanje disleksije kot sklopa kompleksnih primanjkljajev ključno za oblikovanje učinkovitih pristopov pri prepoznavanju in obravnavi.

Prizadevanja za zgodnje prepoznavanje težav, celovito testiranje oz. multidisciplinarno diagnostično ocenjevanje in inovativne pristope k učenju so ključnega pomena pri spopadanju z izzivi, ki jih prinaša disleksija. Z razširjeno obravnavo, ki vključuje tako strokovnjake različnih profilov kot tudi otroke z disleksijo oz. njihove starše, lahko osebam s to motnjo omogočimo, da razvijejo svoja močna področja in uspešno premagujejo ovire.

Nenazadnje pa je potrebno poudariti tudi pomen ozaveščanja o disleksiji v širši družbi. Tako lahko skupaj ustvarimo okolje, ki bolje razume izzive, s katerimi se soočajo osebe z disleksijo in jim omogočimo več priložnosti za njihov uspeh v šoli ter v kasnejšem poklicnem in vsakodnevnem življenju.

 

Povzeto po:

Marcijan Kepec, A. (2016). Evalvacija učinkovitosti obravnave učenca z disleksijo [Diplomsko delo]. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Povše, B. (2016). Razvijanje fonoloških spretnosti pri učencih s težavami fonološkega zavedanja [Magistrsko delo]. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

 

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.

Avtor