Po nastanku je disleksija nevrološko pogojena motnja, ki se kaže predvsem skozi težave pri branju. Natančneje smo jo opredelili TUKAJ. Posamezniki z disleksijo ponavadi berejo na ravni, ki je znatno nižja od pričakovane, upoštevajoč njihove intelektualne sposobnosti in razvojno stopnjo. Kljub temu, da se motnja razlikuje od osebe do osebe, obstajajo določene skupne značilnosti oseb z disleksijo, in sicer predvsem težave s fonološkim zavedanjem, črkovanjem in hitrostjo vizualno-verbalnih odzivov.

Za disleksijo je značilno, da se natančno in tekoče branje besed razvija zelo počasi in z velikimi težavami. Kaže se kot počasnejše usvajanje pismenosti. Prve znake omenjene motnje lahko prepoznamo že v predšolskem obdobju, še preden se otrok začne učiti brati in pisati.

Predšolsko obdobje

V predšolskem obdobju, ko se usvajajo predbralne spretnosti, so otroci z disleksijo pogosto spregledani. Ker imajo po večini povprečne ali celo nadpovprečne intelektualne sposobnosti, njihova šibkeje razvita področja niso tako jasno izražena. Posledično je disleksija velikokrat prepoznana šele v osnovni šoli, mnogokrat prepozno za izvajanje preventivnih ukrepov.

Pravočasno prepoznavanje in ustrezno nudenje pomoči pozitivno učinkuje na otrokovo kasnejše funkcioniranje. Ustrezno načrtovan program pomoči ne vpliva le na manjšo pojavnost znakov disleksije, temveč lahko obenem prepreči pojavnost sekundarnih težav, ki pogosto nastanejo tekom šolanja (odpor do branja in pisanja, odpor do šole, nizka samopodoba, nizka učna motivacija, čustvene težave ipd.).

Prepoznavanje disleksije v predšolskem obdobju

Da bi disleksijo lažje prepoznali, v nadaljevanju navajamo nekaj ključnih  znakov, ki se pojavljajo že v predšolskem obdobju:

1. Ne zapomni si smeri listanja po knjigi

2. Ne pokaže zanimanja za zgodbe, ob poslušanju težko sedi pri miru

3. Šibko fonološko zavedanje (npr. ne prepozna in ne zna tvoriti rim, težave ima z določanjem prvega in zadnjega glasu v besedi)

4. Šibko slušno razločevanje in prepoznavanje (npr. ne prepozna podobnih besed, slišano težko ponovi)

5. Šibkejše sledenje ustno podanim navodilom (npr. del navodila pozabi ali ga napačno razume)

6. Počasnejši govorni razvoj, otrok kasneje spregovori

7. Nerazločen govor in pogoste menjave glasov znotraj besede (npr. »BALOD« namesto »LABOD)

8. Težave z oblačenjem (npr. je počasen, težave ima z iskanjem parov nogavic in zaporedjem oblačenja - hlače obleče pred spodnjim perilom)

9. Težave z zavezovanjem vezalk in zapenjanjem gumbov

10. Šibkejša motorična usklajenost (npr. manj usklajeno gibanje rok in nog, težave s ciljanjem, lovljenjem in brcanjem žoge, slabše ravnotežje)

11. Težave pri zapomnitvi imen barv, črk in številk

14. Zamenjevanje imen predmetov

Diagnostična ocena

Disleksijo pri otroku prepozna tim ustrezno usposobljenih strokovnjakov (specialni pedagog, psiholog, ipd.), ki uporablja različne diagnostične preizkuse, namenjene prepoznavanju bralno-napisovalnih težav.

V nadaljevanju navajamo nekaj testov, ki jih v Sloveniji lahko uporabimo kot pomoč pri prepoznavanju disleksije:

➜ Test fonološkega zavedanja

Test fonološkega zavedanja je namenjen odkrivanju težav na področju fonološkega zavedanja pri otrocih v predšolskem obdobju ter pri otrocih v 1. in 2. razredu OŠ. Vsebuje 8 preizkusov: odkrivanje rim, prepoznavanje prvega glasu, prepoznavanje zadnjega glasu, prepoznavanje glasu M, razlikovanje prvega glasu, zlogovanje, slušno analizo in slušno sintezo.

➜ SNAP-test

SNAP-test je namenjen prepoznavanja specifičnih učnih težav. Med 18 podtesti, ki jih zajema, je tudi podtest, ki je namenjen preverjanju fonološkega zavedanja.

➜ Test motenj branja in pisanja (T-MBP)

Borut Šali je leta 1975 sestavil nestandardiziran test, ki je namenjen odkrivanju motenj pri branju in pisanju (MBP). Velik del testa je namenjen ocenjevanju fonološkega zavedanja. Vsebuje 11 različnih podtestov: test orientacije v prostoru, test za preverjanje lateralnosti, test preverjanja povezave glas-črka in glasovnih zvez, test slušnega razločevanja in pomnjenja, test slušnega razločevanja (glaskovanja), test branja (besede 1 in besede 2), test branja števil, test branja besedila in narek.

➜ Bralni test

Bralni test ugotavlja splošno bralno zmožnost učencev ob koncu prvega triletja OŠ. Daje informacije o izurjenosti tehnike branja, fonološkega zavedanja in stopnji bralnega razumevanja.

Kaj narediti, če sumite, da ima vaš otrok disleksijo? 5 ključnih korakov

1. Preverite, kaj so najpogostejši znaki disleksije

2. Otroka opazujte (naredite seznam najpogostejših težav in beležite, kako pogosto se pojavljajo)

3. Pridobite informacije iz vrtca

4. Naročite se na posvet pri timu strokovnjakov

Obiščite tim strokovnjakov (psiholog, specialni pedagog, logoped...), ki je ustrezno usposobljen za prepoznavanje disleksije oz. drugih učnih in razvojnih težav. Predstavite jim svoja opažanja in informacije, ki ste jih pridobili v vrtcu. Strokovnjaki bodo nato izvedli diagnostično ocenjevanje otrokovega funkcioniranja, ki zajema ocenjevanje razvitosti (pred)šolskih veščin, intelektualnih sposobnosti, jezikovnega razvoja ipd.

5. Pridobite več informacij o možnostih pomoči

Strokovnjaki vam bodo na podlagi diagnostičnega ocenjevanja svetovali, na katera področja se je najbolj smiselno usmeriti in kakšne vaje lahko izvajate doma. Predstavili vam bodo tudi možnosti individualne obravnave in vas seznanili s postopkom usmerjanja, v kolikor so otrokove težave tako velike, da je upravičen do dodatne strokovne pomoči v vrtcu. V primeru, da težave niso tako izrazite, se pogovorite z zaposlenimi v vrtcu in skupaj načrtujte oblike pomoči, ki bodo otroku najbolj koristile. Povežete se lahko tudi z drugimi starši otrok, ki imajo disleksijo. Mogoče lahko tudi od njih prejmete pomembne informacije in nasvete, kako lahko še pomagate svojemu otroku.

Strategije, s katerimi lahko pomagate otroku z disleksijo

Otroku z disleksijo lahko v predšolskem obdobju pomagamo na različne načine.

1. Uporaba debelih kred: Otrok bo debelo kredo prijel lažje kot barvico ali svinčnik. Zaradi večje pisalne površine jo bo tudi lažje usmerjal po podlagi. Z njo lahko riše po tabli, betonu ali drugih površinah. (Pozor: Debele krede niso primerne za utrjevanje finomotoričnih spretnosti, saj se z njimi težje osredotočamo na podrobnosti.)

2. Uporaba majhnih/debelejših svinčnikov in barvic: Če je svinčnik manjši, bo otrok lažje nadzoroval njegovo gibanje, debelejši (po možnosti trikotni) svinčnik pa spodbuja pravilen prijem pisala.

3. Uporaba nastavkov za pisanje: Nastavki so udobni in enostavni za uporabo, saj jih zgolj nadenemo na barvico ali svinčnik. Otroku pomagajo pri pravilni drži pisala (najdete jih lahko TUKAJ).

4. Spodbujanje glasovnega zavedanja: Preko iger spodbujamo prepoznavanje določenih glasov v besedi. Pričnemo s prvim glasom v besedi, nadaljujemo z zadnjim glasom, nato pa se posvetimo še vmesnim glasovom. Glasovno zavedanje je ena izmed temeljnih spretnosti, ki vpliva na kasnejši razvoj branja in pisanja. Igre glasovnega zavedanja je mogoče vpeljati pri katerikoli družinski dejavnosti (vožnja z avtomobilom, družinski sprehod ipd.).

5. Utrjevanje izgovorjave zahtevnih besed: Naredite seznam besed, s katerimi ima otrok težave. Skupaj z njim spremljajte napredek za posamezno besedo. Pomembno je, da si za vajo ne izberemo preveč besed hkrati, ampak istočasno utrjujemo zgolj manjši sklop besed (npr. 10 besed). Ko vidimo, da se otrokova izgovorjava izboljšuje, lahko izberemo novih 10 besed. Otrok naj ob tem še vedno utrjuje in ponavlja tudi besede iz prejšnjega sklopa, dokler ni izgovorjava avtomatizirana. V ponavljanje vstavljajte čedalje več premora (npr. najprej ponavljamo besede vsakodnevno, potem tedensko, nato le še vsakih 14 dni...). S premori in dolgotrajnim utrjevanjem se besede bolje vtisnejo v spomin.

6. Prepoznavanje in določevanje zlogov: Otroka naučimo, kaj je zlog in kako ga prepoznamo (npr. MU-CA). Pri prepoznavanju zlogov si otrok lahko pomaga s ploskanjem ali tapkanjem po mizi (npr. za vsak zlog enkrat tapkne).

7. Uporaba multisenzornega učenja: V proces učenja vključujemo pridobivanje informacij preko različnih čutov, saj imamo ljudje različne učne stile, ki vodijo do učinkovitega usvajanja novih znanj. Več o tem si lahko preberete TUKAJ. Uporabljamo lahko risanje v pesek, risanje po grobem materialu, poslušanje pravljic, opisovanje slik, sestavljanje sestavljank ipd.

Močna področja otroka z disleksijo

Poleg odpravljanja težav in razvoja šibkih področjih je naloga odraslih tudi, da spodbujamo in nadgrajujemo otrokova močna področja. Pozitivno okolje, spodbude, pohvale in nagrade spodbujajo otrokovo samozavest in motivacijo za učenje.

Povzeto po:

De Jong, P. F. in van der Leij, A. (2013). Developmental Changes in the Manifestation of a Phonological Deficit in Dyslexic Children Learning to Read a Regular Orthography. Journal of Educational Psychology, 95, 22–40.

Raduly Zorgo, E., Smythe, I., Gyarmathy, É., Košak Babuder, M., Kavkler, M. in Magajna, L. (2010). Disleksija – vodnik za tutorje. Dostopno na spletni strani: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1304/1/Dislekisja_vodnik_za_tutorje.pdf

Smythe, I. in Gyorfi, A. (2010). Dyslexia in Europe: A pan-European study. Budimpešta: BF Systems

Elliot, D. L., Davidson, J. K. in Lewin, J. (2007). Literature Review of Current Approaches to the Provision of Education for Children with Dyslexia. HM Inspectorate of education.