Izvor same besede disleksija lahko, tako kot pri mnogo drugih strokovnih izrazih, najdemo v grščini. Izraz disleksija je sestavljen iz dveh delov; »dis« pomeni težava, lexis pa govor, jezik, kar v celoti pomeni težave z jezikom (Raduly-Zorgo, Smythe, Gyarmathy, 2010).

Po nastanku je disleksija nevrološko pogojena motnja, ki se kaže predvsem kot težave pri branju. Posamezniki z disleksijo ponavadi berejo na ravni, ki je znatno nižja od pričakovane, glede na normalno inteligenco. Kljub temu, da se motnja razlikuje od osebe do osebe, so skupne značilnosti oseb z disleksijo težave s fonološkim zavedanjem, črkovanjem ali težave s hitrostjo vizualno-verbalnih odzivov. Disleksija je v nekaterih družinah lahko dedna, saj je znanstveno dokazano da obstajajo geni, zaradi katerih ima oseba lahko večje možnosti za razvoj disleksije (National institute of neurological disorders and stroke, 2011).

Britansko psihološko združenje navaja, da je disleksija očitna takrat, ko se natančno in tekoče branje besed razvija zelo počasi ali z velikimi težavami. Kaže se kot počasnejše usvajanje pismenosti na ravni besed in zajema dolgotrajne težave klub omogočenim različnim načinom intervencije (British Psychological Society, 2005, v Elliot, Dawidson in Lewin, 2007). Težave, ki se pojavljajo, so posledica težav z jezikom in procesiranjem informacij, zato lahko prve znake omenjene motnje prepoznamo že v predšolskem obdobju. Te znake lahko opazimo že predno otrok prične z učenjem branja in pisanja.

Predšolsko obdobje

V predšolskem obdobju, ko se usvajajo predbralne spretnosti, so lahko otroci z disleksijo pogosto spregledani. Ker imajo omenjeni otroci v večini primerov povprečne ali celo nadpovprečne intelektualne sposobnosti, njihova šibkejše razvita področja niso tako jasno izražena. Posledično se disleksijo prepozna šele v osnovi šoli, mnogokrat prepozno za izvajanje preventivnih ukrepov.

Narejenih je veliko študij ki dokazujejo, da pravočasno prepoznavanje in ustrezno nudenje pomoči pozitivno vplivata na kasnejše funkcioniranje otroka. Zato je zelo pomembna zgodnja intervencija, ki se mora po prepoznani težavi osredotočiti tudi na oblikovanje programa, primernega za posameznega otroka. Ustrezno načrtovan program pomoči ne vpliva le na manjšo pojavnost znakov disleksije, ampak lahko tudi prepreči pojavnost sekundarnih težav, ki pogosto nastanejo tekom šolanja (odpor do branja in pisanja, odpor do šole, nizka samopodoba in samozavest, nizka šolska motivacija, depresija ipd.).

Prepoznavanje disleksije v predšolskem obdobju

Da bi prepoznali disleksijo, v naslednjem delu zapisa navajamo nekaj znakov, ki lahko pokažejo na prisotnost disleksije v predšolskem obdobju:

1. Otrok ne prepozna in ne tvori rim
Rime so ena izmed pomembnih spretnosti, ki otroku pomagajo pri kasnejšem usvajanju branja pisanja. En izmed pomembnih faktorjev prepoznavanja rim je tudi razvitost fonološkega (glasovnega) zavedanja.

2. Otrok si ne zapomni smeri listanja knjižice
Kljub pogostemu listanju in ogledovanju knjižice se otrok še vedno ne zapomni, v katero smer mora obračati liste, da bo lahko sledil smiselnemu zaporedju zgodbe.

3. Ne pokaže zanimanja za knjižice in zgodbe, ob poslušanju težko sedi pri miru
Med poslušanjem zgodbe redko pokaže interes za zgodbo, hitro izgubi pozornost. Pogosto se osredotoči na igračke in druge motilce v sobi oz. v prostoru, kjer se nahaja.

4. Šibko slušno razločevanje in prepoznavanje
Otrok slušno ne prepozna podobnih besed in za starši oz. drugimi odraslimi ali vrstniki težje ponovi slišano. Prav tako lahko menjuje pomene podobnih besed kar se lahko odraža tudi kod šibkejše razumevanje ustno podanih navodil.

5. Šibko fonološko zavedanje
Otrok ima kljub vaji in utrjevanju težave s prepoznavanjem in določevanjem posameznih delov besede (prvi glas, zadnji glas, vmesni glasovi). De Jong in van der Leij (2003) sta ugotovila, da imajo vsi otroci pred vstopom v šolo samo fonološko zavedanje razvito približno podobno. Po nekaj mesečnem treningu branja se je fonološko zavedanje pri otrocih brez primanjkljajev opazno izboljšalo, pri otrocih z disleksijo pa napredka ni bilo opaziti.

Disleksija v predšolskem obdobju, disleksija

Vir: parenthub.co.au

6. Počasnejši govorni razvoj, otrok kasneje spregovori
Raziskave so pokazale, da imajo otroci, ki so pozno spregovorili več možnosti, da se pri njih pojavi disleksija. Pogosto se pojavlja močna povezava med kasnejšim govornim razvojem in težavami na področju branja in pisanja.

7. Nerazločen govor
Otrok ima nerazločen govor, pogosto zamenjuje glasove znotraj besede (npr. »BALOD« namesto »LABOD)

8. Ima težave z oblačenjem
Pri pripravah za vrtec ali spanje je počasen, težje izbere primerno oblačilo (majica, hlače nogavice). Ima težave z iskanjem parov nogavic in zaporedjem oblačenja (npr. obleče hlače pred spodnjim perilom).

9. Ima težave z zavezovanjem vezalk in zapenjanjem gumbov

10. Šibkejša motorična usklajenost
Ima težave z usklajenostjo gibov pri športu (npr. gibanje rok in nog pri teku). Pri metanju žoge težje zadane v cilj, prav pa tako pa ima težave z lovljenjem ali brcanjem žoge. Primanjkljaji se lahko pokažejo tudi kot šibkejše razvito ravnotežje.

11. Težje razume sestavljena navodila
Zaradi težav v delovnem spominu in šibkejšemu razumevanju ustnih navodil se lahko med izvajanjem določene naloge zmede in rne razume/pozabi del podanega navodila (npr. pospravi svinčnik nato pa mi prinesi modro barvico).

12. Težje sledi in ohranja ritem

13. Težje si zapomni imena barv, črke in številke

14. Zamenjuj imena predmetov
Ko opisuje doživetje ali svoj dan lahko zamenjuje imena za posamezne predmete, podobno lahko opazimo tudi pri izvrševanju navodil (npr. namesto žlice poda vilico).

Diagnostična ocena

Disleksijo pri otroku prepozna tim ustrezno usposobljenih strokovnjakov (specialni pedagog, psiholog, ipd.). V Sloveniji uporabljamo nekaj testov, s katerimi lahko prepoznam motnje branja, na žalost pa še nimamo standardiziranega testa, ki bi lahko z natančnostjo napovedal prisotnost disleksije. Prav tako je večina testov namenjena prepoznavanju bralno-napisovalnih težav v osnovni šoli.

V nadaljevanju navajamo nekaj testov, ki jih v Sloveniji lahko uporabim kot pomoč pri prepoznavanju disleksije:

Test fonološkega zavedanja (Magajna, 1994)
Test fonološkega zavedanja (Magajna, 1994) je namenjen odkrivanju težav na področju fonološkega zavedanja pri otrocih v predšolskem obdobju ter pri otrocih v prvem in drugem razredu osnovne šole. Vsebuje 8 preizkusov: odkrivanje rim, prepoznavanje prvega glasu, prepoznavanje zadnjega glasu, prepoznavanje glasu M, razlikovanje prvega glasu, zlogovanje, slušna analiza in slušna sinteza.

SNAP-test
SNAP-test je namenjen zbiranju podatkov o učencu z namenom prepoznavanja specifičnih učnih težav. Med 18 podtesti, ki jih test zajema, je tudi podtest Fonološke težave, ki je namenjen preverjanju fonološkega zavedanja (Center za psihodiagnostična sredstva, n.d.).

Test motenj branja in pisanja (T-MBP)
Borut Šali je leta 1975 sestavil nestandardizirani test, ki je namenjen odkrivanju motenj pri branju in pisanju (MBP).Velik del testa je namenjen ocenjevanju fonološkega zavedanja. Vsebuje 11 različnih podtestov: test orientacije v prostoru, test za preverjanje lateralnosti, test preverjanja povezave glas-črka in glasovnih zvez, test slušnega razločevanja, test slušnega razločevanja in pomnjenja, test slušnega razločevanja (glaskovanja), test branja (besede 1 in besede 2), test branja števil, test branja besedila in narek.

Kaj narediti, če sumite, da ima vaš otrok disleksijo?

1. Preverite, kaj so najpogostejši znaki disleksije

Poznavanje disleksije in načinov, na katere se disleksija kaže, vam bosta pomagala pri razumevanju in prepoznavanju te bralno-napisovalne motnje. Pri iskanju informacij so vam lahko v pomoč tako knjige kot tudi različni članki, ki so dostopni na internetu. Prav tako so na internetu dostopne tudi »čekliste«, s pomočjo katerih lahko prepoznate in preverite najpomembnejše indikatorje za disleksijo. V obzir je seveda potrebno vzeti, da če tudi prepoznate določene znake, ne gre vedno za disleksijo – natančno ocenjevanje prepustite za to usposobljenemu strokovnjaku.

2. Opazujte otroka

Narediti si seznam otrokovih najpogostejših težav in si beležite, kako pogosto se določena težava ali vedenje pojavlja. Opazujte tako težave na področju predbralnih spretnosti, kot vedenje in težave na področju socialnih odnosov ter motoričnih spretnosti. Seznam boste lahko konkretno uporabili, ko se boste pogovarjali s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prepoznavanjem disleksije.

3. Pridobite informacije iz vrtca

Dogovorite se za obisk pri otrokovi vzgojiteljici in povprašajte, če so do sedaj pri otroku opazili kakršne koli posebnosti in težave. Ima otrok mogoče težave s pomnjenjem in priklicem informacij? S priklicem besed? Pogovorite se tudi s svetovalno službo in povprašajte, če so bili že narejeni kakšni formalni ali pa neformalni koraki nudenja pomoči. V primeru, da je bila pomoč že nudena, si zapišite, na kaj se je pomoč osredotočala, kako pogosto se je izvajala in ali so bili opazni določeni napredki.

4. Obiščite zunanjega strokovnjaka

Obiščite strokovnjaka, ki je kvalificiran za prepoznavanje disleksije oz. drugih učnih in razvojnih težav. Za prepoznavanje je potreba timska obravnava, kjer otrokove težave in potrebe oceni tim strokovnjakov (psiholog ali klinični psiholog, specialni pedagog, logoped…). Timu predstavite svoja opažanja in informacije, ki ste jih pridobili v vrtcu. Posamezni strokovnjaki bodo nato izvedli diagnostično ocenjevanje otrokovega funkcioniranja, ki zajema pregled razvitosti šolskih veščin, delovanja možganov, intelektualnih sposobnosti, jezikovnega razvoja ipd.

Vir: www.understood.com

5. Dogovorite se za pomoč v vrtcu

Glede na mnenje, ki ga boste pridobili, se pogovorite z vzgojiteljico in svetovalno delavko v vrtcu. Če so bili prepoznani večji primanjkljaji, vam vrtec ali zunanji strokovnjaki lahko svetujejo, da otroka usmerite kot otroka s posebnimi potrebami, s tem pa otrok tudi pridobi dodatno pomoč. V primeru, da težave niso tako izrazite, se pogovorite z zaposlenimi v vrtcu in skupaj načrtujte oblike pomoči, ki bo otroku najbolj pomagala.

6. Poiščite zunanjo pomoč

Zunanji strokovnjaki lahko nudijo pomoč, ki se dotika specifičnih primanjkljajev in težav. Pravilen pristop in pomoč otroku lahko pomembno zmanjšata možnost, da se bo disleksija pri otroku pokazala v izraziti obliki. Strokovnjak vam bo na podlagi diagnostične ocene svetoval, na katera področja se je najbolj smiselno usmeriti ter katere vaje in dejavnosti lahko izvajate doma.

7. Pridobite več informacij o možnostih pomoči

Povežite se z drugimi starši otrok, ki imajo disleksijo. Mogoče lahko od njih dobite pomembne informacije in nasvete, kako lahko še pomagate svojemu otroku.

Strategije, s katerimi lahko pomagate otroku z disleksijo

Otroku z disleksijo lahko v predšolskem obdobju pomagamo z uporabo strategij in pripomočkov, ki bodo spodbujali razvoj različnih spretnosti.

1. Uporaba debelih kred – otrok bo debelo kredo prijel lažje kot barvico ali svinčnik. Zaradi večje pisalne površine bo otrok kredo lažje usmerjal po podlagi. Otrok s kredo lahko riše po tabli, betonu ali drugih površinah. Debele krede niso primerne za utrjevanje finomotoričnih spretnosti, saj se z njimi težje osredotočamo na podrobnosti

2. Uporaba majhnih/debelejših svinčnikov in barvic – otroku kupimo barvico ali svinčnik, ki je manjši od vsakdanjih. V primeru, da je svinčnik manjši, bo otrok lažje nadzoroval gibanje samega svinčnika; debelejši (po možnosti trikotni) svinčnik pa spodbuja pravilno držo pisala.

3. Uporaba nastavkov za pisanje – otroku priskrbite nastavek za pisalo, ki bo otroku pomagal pri pravilni drži pisala. Nastavki so udobni in enostavni za uporabo, saj jih le nadenemo na barvico ali svinčnik.

4. Spodbujanje glasovnega zavedanja – otroka preko iger spodbujamo v prepoznavanje določenih glasov v besedi. Pričnemo s prvim glasom v besedi, nadaljujemo z zadnjim glasom, nato pa se posvetimo še vmesnim glasovom. Glasovno zavedanje je ena izmed temeljnih spretnosti, ki vplivajo na kasnejši razvoj branja in pisanja. Igre glasovnega zavedanja se lahko pri kateri koli družinski dejavnosti (vožnja z avtomobilom, družinski sprehod ipd.)

5. Utrjevanje izgovorjave zahtevnih besed – naredite seznam besed, s katerimi ima otrok težave. Skupaj z otrokom spremljajte napredek za posamezno besedo. Pomembno je, da si ne izberemo preveč besed hkrati, ampak istočasno utrjujemo en sklop besed (npr. 10 besed). Ko vidimo, da se otrokova izgovorjava izboljšuje, lahko napišemo novih 10 besed. Otrok naj besede iz prejšnjega sklopa vseeno še utrjuje in ponavlja, dokler ni izgovorjava besed avtomatizirana. V ponavljanje vstavite čedalje več premora (npr. najprej ponovimo besede prvi teden, nato čez 14 dni, nato čez 1 mesec..). S premori in dolgotrajnim utrjevanjem se besede bolje vtisnejo v dolgotrajni spomin. Hkrati se lahko z otrokom pogovorite tudi o sopomenkah za določeno besedo. Tako otrok tudi širi besedišče, ki pa je prav tako pomembno za razvoj branja in pisanja.

6. Prepoznavanj in določevanje zlogov – otroka naučimo, kaj je zlog in kako ga prepoznamo (npr. MU-CA). Pri prepoznavanju zlogov si otrok lahko pomaga s ploskanjem, tapkanjem po mizi (za vsak zlog enkrat ploskne…).

7. Uporabite multisenzorno učenje – v učenje vkjučujemo razlina čutila ter pirodivanje informacij preko različnih čutov (hiperlink na učne stile). Raziskave so pokazale, da multisenzorno učenje pomaga tako otrokom z disleksijo kot tudi otrokom brez te motnje. Uporabljamo lahko risanje v pesek, risanje po grobem materialu, poslušanje pravljic, opisovane slik, sestavljanje pravljic glede na sliko, sestavljanje sestavljank, uporaba razičnh barv za različne elemente risanja ipd.

Močna področja otroka z disleksijo

Poleg odpravljana težav in razvoja šibkih področjih je naloga staršev tudi, da spodbujajo in nagrajujejo otrokova močna področja. Pozitivno okolje, spodbude, pohvala in nagrade spodbujajo otrokovo samozavest in motivacijo za delo ter nadaljnje učenje. Navajamo nekaj močnih področji, za katera je pomembno, da jih opazujemo ter pohvalimo vsak trud in napredek:
– Otrok z disleksijo pogosto vidi širšo sliko kot odrasli (vidi gozd, medtem ko odrasli vidijo drevo).
– Ima dobro prostorsko predstavo
– Razmišlja tako, da se koncepte in predmete predstavlja v slikah
– Razmišljajo kreativno – razmišljanje izven škatle
– Je uspešen pri reševanju sestavljank

Disleksija je torej skupek močnih in šibkih področij, ki se pri otrocih v predšolskem obdobju lahko kaže kot šibkejše glasovno zavedanje, odklanjanje poslušanja zgodbic in knjižic, rahla motorična nespretnost in počasnejši govorni razvoj. Pomembno je, da disleksijo čim prej odkrijemo ter otroku z disleksijo nudimo ustrezno pomoč in podporo.
V kolikor ste mnenja, da ste pri vašem otroku zasledili nekatere izmed zgoraj opisanih značilnosti, nas lahko kontaktirate. Prav tako nudimo seminarje in delavnice za vrtce in šole; z veseljem vam omo svetovali in vas usmerili na pravo pot.

Viri:

De Jong, P. F., van der Leij, A. (2013). Developmental Changes in the Manifestation of a Phonological Deficit in Dyslexic Children Learning to Read a Regular Orthography. Journal of Educational Psychology, 95, 22–40.
Raduly-Zorgo, E., Smythe, I., Gyarmathy, E. (2010). Disleksija-vodnik za tutorje. Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.
NINDS Dyslexia Information Page. MG Bethesda: National institute of neurological disorders
and stroke.
Pridobljeno 13. 10. 2014 s http://www.ninds.nih.gov/disorders/dyslexia/dyslexia.htm
Smythe, I. in Gyorfi, A. (2010). Dyslexia in Europe: A pan-European study. Budimpešta: BF Systems
Elliot, D.L., Davidson, J.K., Lewin, J. (2007). Literature Review of Current Approaches to the Provision of Education for Children with Dyslexia. HM Inspectorate of education.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja