Diskalkulija je specifična učna težava, ki se odraža pri učenju matematike. Kot smo omenili že v članku o disleksiji, se specifične učne težave kažejo kot počasnejše učno napredovanje na posameznih področjih učenja oz. počasnejše usvajanje temeljnih šolskih veščin (v primeru diskalkulije je to računanje). Težave so lahko prisotne na vseh ali zgolj na določenih področjih matematike in se kažejo kljub temu, da ima otrok povprečne ali celo nadpovprečne intelektualne sposobnosti.

Glavni znaki diskalkulije

Težave, značilne za diskalkulijo, se lahko kažejo na različnih področjih, in sicer na področju razumevanja matematičnih pojmov (npr. ulomek), usvajanja veščin štetja (predvsem štetje nazaj, štetje v zaporedju in fleksibilno štetje), predstavljanja mer (npr. pretvarjanje merskih enot), pomnjenja proceduralnih znanj (npr. postopkov računskih operacij), reševanja besednih problemov ter  pomnjenja dejstev (npr. aritmetičnih dejstev) in geometrijskih pojmov (npr. premica, lik, ploščina).

Learn, Mathematics, Child, Girl, Formula, Physics
Znaki diskalkulije v vrtcu so:

? težave pri učenju števil in preskakovanje le-teh pri štetju, še dolgo časa po tem, ko so jih vrstniki že usvojili

? nerazumevanje pomena števil, npr. otroka prosite za 5 kock in vam poda cel kup

? težje razpoznavanje vzorcev, npr. najmanjši do največji, najvišji do najnižji

? težje razpoznavanje simbolov, npr. 7 pomeni »sedem«.

Znaki diskalkulije v osnovni šoli so:

? težave pri učenju matematičnih osnov, npr. 2 + 3 = 5

? težje razpoznavanje znakov + in – ter drugih simbolov in njihova pravilna uporaba

? uporaba prstov na roki pri štetju

? težave pri uporabi matematičnih izrazov

? težave pri jasnem zapisu števil

? težave pri merskih enotah in merjenju sestavin

? težave pri sledenju rezultatu tekme.

Znaki diskalkulije v srednji šoli so:

? težave pri aplikaciji matematičnih konceptov na denarne valute

? težave pri branju podatkov z grafov in tabel

? težave pri odmerjanju tekočin in merjenju sestavin

? težave pri iskanju različnih pristopov k istemu matematičnemu problemu.

Strokovnjaki še niso popolnoma prepričani, ali se diskalkulija bolj pogosto pojavlja pri deklicah ali dečkih, strinjajo pa se, da je redkeje prepoznana kot disleksija,

Glavni razlogi nastanka diskalkulije

Strokovnjaki ne poznajo točnega vzroka za nastanek diskalkulije, izpostavljajo pa določene dejavnike tveganja, ki pripomorejo k nastanku:

1. Genetski dejavniki

Diskalkulija je deloma genetsko pogojena.

2. Razvoj možganov

Študije so pokazale nekatere posebnosti v delovanju in strukturi možganov pri osebah z diskalkulijo.

3. Okoliščine ob rojstvu

Neugodne okoliščine, kot sta prezgodnje rojstvo in nizka porodna teža lahko vplivata na razvoj diskalkulije.

4. Možganska poškodba

Poškodbe možganov lahko vodijo do t. i. pridobljene diskalkulije.

grayscale shot of person's eyes

 

Prepoznavanje diskalkulije

Znake diskalkulije lahko z natančnim spremljanjem otrokovega razvoja prepoznamo že v predšolskem obdobju, večinoma pa jo prepoznavamo v prvi triadi osnovne šole ali kasneje, ko šolska snov postane kompleksnejša, pomanjkanje avtomatiziranih matematičnih veščin pa bolj očitno.

Da lahko pri otroku utemeljeno posumimo na diskalkulijo, je pomembno, da spremljamo njegove šolske dosežke, pri čemer to ne pomeni nujno, da ima učenec pri matematiki negativno oceno. Pomembno je, da smo pozorni zlasti na to, ali so se pri usvajanju matematične snovi pokazale izrazite učne težave, ki jih ni mogoče odpraviti kljub prilagoditvam metod in oblik dela v skladu s 5-stopenjskim modelom pomoči učencem z učnimi težavami. Težjo obliko specifičnih učnih težav imenujemo primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Učenci, pri katerih je prepoznana ta izrazita oblika diskalkulije, so usmerjeni kot učenci s posebnimi potrebami, ki pridobijo pravico do dodatne strokovne pomoči v šoli.

Pogosto imajo učenci z diskalkulijo negativno samopodobo, saj negativne izkušnje, pridobljene tekom šolanja, pomembno vplivajo na njihovo dojemanje sebe ter lastnih zmožnosti in dosežkov. Ob tem se lahko pojavijo znaki šolske anksioznosti ali strahu pred šolo, kar je potrebno prepoznati in upoštevati pri načrtovanju celostne pomoči.

1. Ocenjevanje strategij pri reševanju aritmetičnih problemov

Oceniti je potrebno, katere vrste strategij učenec najpogosteje uporablja: materialne strategije (npr. opore, kot so raba prstov, kroglic, številskega traku), ki omogočajo pravilen izračun osnovnih aritmetičnih problemov), verbalne strategije (npr. miselno štetje pri seštevanju, ponavljanje večkratnikov) ali miselne strategije, ki so najhitrejše in najučinkovitejše.

Strategije, ki jih učenec uporablja pri računanju, ocenimo s pomočjo opazovanja učenca pri reševanju nalog, poslušamo njegov opis postopka reševanja in analiziramo pisni izdelek, kjer preverimo točnost reševanja. Pri tem moramo upoštevati, da je uporaba strategij odvisna tudi od zahtevnosti in vrste aritmetične naloge, razvojnih dejavnikov, delovnega spomina, čustvovanja in drugih dejavnikov, zato rabo strategij ocenimo večkrat.

2. Ocenjevanje reševanja matematičnih besedilnih problemov (MBP)

Lahko si pomagamo z naslednjimi usmeritvenimi vprašanji:

? Katere matematične besedne probleme je učenec uspešno rešil?

? Katere strategije je uporabil? Ali je uporabljal svoje strategije ali je posnemal druge?

? Katere učne pripomočke je uporabil?

? Ali je postopek pravilen, rezultat pa napačen? Na račun česa?

? Ali so bralno-napisovalne težave vplivale na uspešnost reševanja MBP?

? Kako dolgo je vztrajal pri reševanju MBP?

? Ali je gledal okrog sebe, ko bi moral reševati?

? Ali je prosil za pomoč?

3. Ocenjevanje obvladovanja konceptualnega znanja

Pri ocenjevanju teh znanj (npr. pojem števila, pojem mestnih vrednosti) moramo za učenca načrtovati zanimive naloge, ki so ustrezno ponazorjene.

4. Ocenjevanje obvladovanja štetja

Preveriti moramo obvladovanje pojma štetja in strategije štetja. Preverimo štetje naprej (“štej od 3 do 15”), štetje nazaj (“štej od 24 nazaj do 16”), štetje v zaporedju (“štej po 3 od 4 do 16”) in fleksibilno štetje (“koliko rok imajo vsi otroci na sliki, če so nekatere skrite”).

5. Ocenjevanje zmožnosti priklica aritmetičnih dejstev

Na tem mestu preverjamo usvajanje pojma/operacije (ali pravilno razume, kaj mora narediti) in avtomatizacijo aritmetičnega dejstva (ali prikliče pravilen rezultat).

6. Ocenjevanje obvladovanja aritmetičnih postopkov

V pomoč pri ocenjevanju obvladovanja aritmetičnih postopkov nam je učenčev opis postopka. Kot dodatno informacijo lahko uporabimo samoocenjevanje težavnosti nalog – učencu ponudimo različne naloge, ki jim sam določi težavnost po izbrani lestvici.

selective focus photo of person laying hand over the sunset

Pomoč otroku z diskalkulijo

Oblike pomoči bomo natančneje predstavili v enem izmed naslednjih člankov (TUKAJ), tokrat pa nekaj kratkih usmeritev.

Zdravila za diskalkulijo ni. Prvi korak je, da pri otroku prepoznamo šibka in močna področja ter vzpostavimo tesno sodelovanje med starši, učitelji in drugimi strokovnimi delavci.

Še nekaj napotkov za konec:

? Podučite se o znakih diskalkulije.

? Pozorno opazujte otrokovo vedenje.

? V šoli se dogovorite za uporabo pripomočkov, ki jih otrok morda potrebuje.

? Pozanimajte se o primerni strokovni obravnavi.

? Podpirajte otroka v domačem okolju in se povežite s starši, ki se srečujejo s podobnimi težavami.

 

Povzeto po:

Kavkler, M. (2007). Specifične učne težave pri matematiki. V M. Kavkler in M. Košak Babuder (ur.), Učenci s specifičnimi učnimi težavami: skriti primanjkljaji – skriti zakladi (str. 77-112). Ljubljana: Društvo Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.

Kavkler, M. (2011). Učenci z učnimi težavami pri matematiki – učinkovitejše odkrivanje in diagnostično ocenjevanje. V L. Magajna in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami: prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje. (str. 130-146). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Literacy and clinical services. (2014). Dyslexia. Dostopno na spletni strani: https://dsf.net.au/what-is-dyscalculia/

Morin, A. (b.d.). I’m Concerned My Child Might Have Dyscalculia. Now What? Dostopno na spletni strani: https://www.understood.org/en/learning-attention-issues/signs-symptoms/could-your-child-have/im-concerned-my-child-might-have-dyscalculia-now-what

The Understood Team. (b.d.). Understanding Dyscalculia. Dostopno na spletni strani: https://www.understood.org/en/learning-attention-issues/child-learning-disabilities/dyscalculia/understanding-dyscalculia

Vpišite se na naše novice

Soglasje za hrambo podatkov

Soglašam, da Center Motus za namene obveščanja uporabi moj:

Z vpisom na naša obvestila soglašate z našo politiko varovanja osebnih podatkov, ki je dostopna na tem naslovu.

Avtor