Računanje, kaj je diskalkulija, znaki diskalkulije, pregled diskalkulija

Diskalkulija je specifična učna težava, ki se odraža pri učenju matematike. Kot smo omenili že pri zapisu o disleksiji, se specifične učne težave kažejo kot počasnejše učno napredovanje na posameznih področjih učenja oz. počasnejše usvajanje nekaterih veščin (npr. računanje). Težave se kažejo kljub temu, da ima otrok povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnosti. Težjo obliko specifičnih učnih težav imenujemo primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU).

Že leta 1970 je Kosc razvojno diskalkulijo opredelil kot »strukturno motnjo matematičnih veščin, ki izviraj iz okvare možganskega dela, odgovornega za razvoj matematičnih veščin ter ni posledica drugih kognitivnih težav«.

Težave so lahko prisotne na vseh ali pa le določenih področjih matematike. Otroci z diskalkulijo imajo šibkejše številske predstave, težje razumevajo numerična pravila in matematične simbole. Hkrati imajo tudi težave pri pomnjenju matematičnih proceduralnih znanj (postopkov reševanja nalog) in deklarativnih znanj.  Težave se razprostirajo na kontinuumu od lažjih vse do zelo izrazitih (Garnett, 1998, v Kavkler, 2007), od kratkotrajnih, do tistih, ki segajo čez celo življenje.

Simboli, diagnostika diskalkulije, kaj je diskalkulija, težave pri matematiki

Znaki

Težave, značilne za diskalkulijo, se lahko kažejo na naslednjih področjih:

  • razumevanje matematičnih pojmov (število, ulomek, operacije itd.)
  • usvajanje veščin štetja (predvsem štetje nazaj, v zaporedju, fleksibilno štetje)
  • predstavljanje mer (merske enote, pretvarjanje, prenos znanj).
  • pomnjenje proceduralnih znanj (postopki računskih operacij, pri reševanju problemov itd.)
  • težave s priklicem dejstev (aritmetičnih dejstev, simbolov, znakov)
  • reševanje besednih problemov
  • pomnjenje geometrijskih pojmov (premica, lik, ploščina, volumen itd.)

(Kavkler, 2007)

Znaki diskalkulije pri predšolskih otrocih:

  • Težave pri učenju števil in preskakovanje le-teh pri štetju, še dolgo časa po tem, ko so jih vrstniki že osvojili.
  • Nerazumevanje pomena števil, npr. če otroka prosite za 5 kock in vam poda cel kup kock.
  • Težje razpoznavanje vzorcev, npr. najmanjši do največji, najvišji do najnižji.
  • Težje razpoznavanje simbolov, npr. 7 pomeni »sedem«.

Znaki diskalkulije v osnovni šoli:

  • Težave pri učenju matematičnih osnov, npr. 2 + 3 = 5.
  • Težje razpoznavanje znakov + in – ter drugih simbolov in njihova pravilna uporaba.
  • Uporaba prstov na roki pri štetju.
  • Težave pri uporabi matematičnih izrazov.
  • Težave pri jasnem zapisu števil.
  • Težave pri merskih enotah in merjenju sestavin.
  • Težave pri sledenju rezultata tekem.

Znaki diskalkulije v srednji šoli:

  • Težave pri aplikaciji matematičnih konceptov na denarne valute.
  • Težave pri branju podatkov z grafov in tabel.
  • Težave pri odmerjanju tekočin in merjenju sestavin.
  • S težavo poiskati različne pristope k istemu matematičnemu problemu.

Strokovnjaki še niso popolnoma prepričani, ali se učna težava bolj pogosto pojavlja pri deklicah ali dečkih. Strinjajo pa se, da je diskalkulija manj znana kot disleksija, vendar zelo podobna. Je težje razpoznavna, kljub temu pa se lahko orientirate po sledečih znakih, ki se razlikujejo glede na starost in razvoj otroka. Z leti se bodo ti tudi stopnjevali.

Razlog nastanka

Strokovnjaki ne poznajo točnega vzroka za nastanek diskalkulije ne poznajo. Obstajajo določeni dejavniki, ki kažejo na povezavo s strukturami in funkcijami možganov (The Understood Team, 2014–2019):

Genski dejavniki

Diskalkulija je lahko prisotna v družini in je odvisna od otrokovih genov.

Razvoj možganov

Študije so pokazale razlike v delovanju in strukturi možganov pri ljudeh z diskalkulijo. Razlike se kažejo na površini možganov, debelini in volumnu določenih delov. Prav tako so strokovnjaki zaznali razlike pri aktivaciji možganskih delov, ki so povezani z matematičnimi in numeričnimi procesi.

Okoliščine ob rojstvu

Prezgodnje rojstvo in nizka porodna teža lahko vplivata na razvoj diskalkulije.

Možganska poškodba

Poškodbe možganov lahko vodijo do ti. pridobljene diskalkulije.

Prepoznavanje diskalkulije

Znake diskalkulije lahko ob natančnem opazovanju otroka prepoznamo že v čase pred šolo, večinoma pa otroke prepoznavamo v prvi triadi (ali kasneje, ko šolska snov postane kompleksnejša, prav tako pa mora imeti takrat učenec veliko matematičnih veščin že avtomatiziranih).

Da pri otroku prepoznamo diskalkulijo je pomembno, da opazujemo njegove šolske dosežke – to ne pomeni nujno, da ima učenec negativno oceno iz matematike, temveč moramo spremljati celotno napredovanje otroka na področju matematičnih veščin. Pomembno je, da smo pozorni, če so se izrazite učne težave pokazale in jih ni bilo mogoče odpraviti kljub prilagoditvam metod in oblik dela ter v skladu s 5-stopenjskim modelom (Kavkler, 2011b). Težjo obliko specifičnih učnih težav imenujemo primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Učenci, pri katerih je prepoznana ta izrazita oblika diskalkulije so usmerjeni kot učenci s posebnimi potrebami ter v šoli pridobijo dodatno strokovno pomoč.

Pogosto imajo učenci z diskalkulijo tudi negativno samopodobo, saj negativne izkušnje, pridobljene tekom šolanja, pomembno vplivajo na učenčevo dojemanje samega sebe ter lastnih zmožnosti in dosežkov. Ob tem s lahko pojavijo znaki šolske anksioznosti ali straha pred šolo, poleg tega pa je lahko prisotna tudi depresija. Takim učencem moramo nuditi pozitivne povratne informacije ter spodbujati ter izpostavljati njihov napredek ter jih aktivno vključevati v možne oblike pomoči.

Pri natančnejšem prepoznavanju si lahko pomagamo z naslednjimi ocenami strategij (Kavkler 2007 in 2011):

Ocena strategij pri reševanju aritmetičnih problemov

Oceniti je potrebno, katere vrste strategij učenec uporablja: materialne strategije (materialne opore, kot so raba prstov, kroglic, številskega traku, ipd.), ki omogočajo pravilen izračun osnovnih aritmetičnih problemov, a pri tem potrebujejo učenci več časa in pozornosti, verbalne strategije (npr. miselno štetje pri seštevanju, ponavljanje večkratnikov, ipd.) ter miselno računanje, ki terja priklic aritmetičnih dejstev iz dolgotrajnega spomina, a je najhitrejša in najučinkovitejša strategija.

Strategije, ki jih učenec uporablja pri računanju, ocenimo s pomočjo opazovanja učenca pri reševanju problema, poslušamo opis postopka reševanja problema ter analiziramo učenčev pisni izdelek, kjer preverimo točnost reševanja naloge (Geary, 1994, Kavkler, 2007). Pri tem moramo upoštevati, da je uporaba strategij odvisna tudi od zahtevnosti in vrste aritmetične naloge, razvojnih dejavnikov, delovnega spomina, priklica, čustvenih dejavnikov, idr., zato strategije ocenjujemo večkrat.

Ocenjevanje reševanja matematičnih besedilnih problemov (MBP)

Lahko si pomagamo z naslednjimi usmeritvenim vprašanji:

  • Katere matematične besedne probleme učenec reši uspešno?
  • Katere strategije je uporabil? Uporablja svoje strategije, ali posnema druge?
  • Katere učne pripomočke je uporabil?
  • Ali je rezultat napačen, postopek pa pravilen?
  • Ali je pravilen postopek pravilen, uporabljena pa so napačna aritmetična dejstva?
  • Ali je odgovor pravilen?
  • Ali so bralno-napisovalne težave vplivale na uspešnost reševanja MBP?
  • Kako dolgo vztraja pri reševanju MBP?
  • Ali gleda okrog sebe, ko bi moral reševati problem? Ali prosi za pomoč?

Ocenjevanje obvladovanja konceptualnega znanja

Učenci s specifičnimi aritmetičnimi učnimi težavami, ki imajo težave s priklicem dejstev in postopkov, po navadi nimajo težav na področju konceptualnega znanja, pač pa jih imajo učenci z učnimi težavami, ki počasneje usvajajo matematična znanja in učenci s specifičnimi učnimi težavami, ki slabše obvladajo matematično pojmovno znanje.

Pri ocenjevanju teh znanj (npr. pojem števila, pojem mestnih vrednosti) moramo za učenca načrtovati zanimive naloge, ki so ustrezno ponazorjene.

Ocenjevanje obvladovanja štetja

Preveriti moramo obvladovanje pojma štetja in strategije štetja. Tako preverimo štetje naprej (štej od 3 do 15), štetje nazaj (štej od 24 nazaj do 16), štetje v zaporedju (štej po 3 od 4 do 16) ter fleksibilno štetje (koliko rok imajo vsi otroci na sliki, če so nekatere skrite). Pri tem moramo postaviti za učenca zanimive naloge. Opazujemo strategije, ki jih učenec uporablja, npr. katere opore uporablja, ali uporablja prste, druge materialne opore, verbalne opore, ali si miselno ponavlja števila,…

Ocenjevanje sposobnosti priklica aritmetičnih dejstev

Preverjamo usvajanje pojma/operacije (ali pravilno razume, kaj mora narediti) in avtomatizacijo aritmetičnega dejstva (ali prikliče pravilen rezultat).

Ocenjevanje obvladovanja aritmetičnih postopkov

V pomoč pri ocenjevanju obvladovanja aritmetičnih postopkov nam je učenčev opis postopka.

Kot dodatno informacijo lahko uporabimo samoocenjevanje težavnosti nalog – učencu ponudimo različne naloge, ki jim sam določi težavnost po izbrani lestvici.

Pomoč otroku z diskalkulijo

Oblike pomoči bomo natančneje predstavili v enem izmed naslednjih zapisov, tokrat pa nekaj kratkih usmeritev.

Zdravila za diskalkulijo ni. Otroci se soočajo z izzivi ne le v šoli, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Pojavljajo se pri socialnih interakcijah in upravljanju s časom. Da bi otroku olajšali težave, mu lahko pomagate tudi doma. S podporno tehnologijo in različnimi igrami, s katerimi se bo lažje soočal z matematičnimi in organizacijskimi težavami (The Understood Team, 2014–2019).

Prvi korak je, da pri otroku prepoznate šibka in močna področja. Sodelovanje med starši, učitelji in drugimi socialnimi delavci je pomembno, saj lahko skupaj najdete način, ki bo otroku pomagal pri učinkovitemu učenju matematike. Dodatna pomoč po pouku bo otroku pomagala pri osvajanju znanja in lažjemu razumevanju snovi (Literacy and clinical services, 2014).

Še nekaj napotkov za konec:

  • Podučite se o znakih diskalkulije.
  • Pozorno opazujte otrokovo obnašanje.
  • Pogovorite se z učiteljico/učiteljem, če so pri pouku že zaznali določene težave.
  • Pogovorite se z otrokovim pediatrom oziroma zdravnikom.
  • V šoli se dogovorite za pripomočke, ki jih otrok morda pri pouku potrebuje.
  • Pozanimajte se o primernem zdravljenju in terapijah.
  • Podpirajte otroka v domačem okolju in se povežite s starši, ki se srečujejo s podobnimi težavami (Morin, 2014–2019).

Viri:

Kavkler, M. (2007). Specifične učne težave pri matematiki. V M. Kavkler in M. Košak Babuder (ur.), Učenci s specifičnimi učnimi težavami: skriti primanjkljaji – skriti zakladi (str. 77-112). Ljubljana: Društvo Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.

Kavkler, M. (2011b). Učenci z učnimi težavami pri matematiki - učinkovitejše odkrivanje in diagnostično ocenjevanje. V L. Magajna in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami: prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje. (str. 130-146). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kosc, L. 1970. Psychology and psychopathology of mathematical abilities. Studia
Psychologica1 12: 159–162.

Literacy and clinical services. (2014). Dyslexia. Dostopno prek https://dsf.net.au/what-is-dyscalculia/

Morin, Amanda. (2014–2019). I’m Concerned My Child Might Have Dyscalculia. Now What? Dostopno prek https://www.understood.org/en/learning-attention-issues/signs-symptoms/could-your-child-have/im-concerned-my-child-might-have-dyscalculia-now-what

The Understood Team. (2014–2019). Understanding Dyscalculia. Dostopno prek https://www.understood.org/en/learning-attention-issues/child-learning-disabilities/dyscalculia/understanding-dyscalculia

Vam je zapis zanimiv? Vpišite se na naše novičke.

* zahtevano polje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja