adhd

Ena od težav pri diagnosticiranju motnje pozornosti s hiperkativnostjo (poznano pod kratico ADHD) je, da se pogosto pojavlja v kombinaciji z mnogimi drugimi težavami.

Najpogostejše sočasne težave so:

1. Nasprotovanje in upiranje (opozicionalno-kljubovalna motnja)

Vsakršnega nasprotovanja in upiranja ne smemo prehitro označevati kot neprilagojeno vedenje, še posebno, če se tovrstne oblike vedenja pojavljajo v razvojnih obdobjih, ko se otroci intenzivno učijo izražati in uveljavljati svojo voljo, njihova zmožnost obvladovati svoja čustva pa je še nezrela. Če pa začnemo opažati, da se neželene oblike vedenja začenjajo stopnjevati in tvorijo značilen vedenjski vzorec ter vplivajo na vsakodnevno družinsko življenje, na otrokove medosebne odnose in na njegovo učno uspešnost, ne smemo odlašati. Začeti moramo z načrtovanjem ustrezne pomoči tako otroku kot njegovi družini. Med značilne oblike opozicionalno-kljubovalnega vedenja uvrščamo zavračanje pravil in navodil, nepripravljenost za iskanje kompromisov z vrstniki, izrazito trmoglavljenje, vztrajno in načrtno preizkušanje meja, nepripravljenost za prevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja, prelaganje odgovornosti za svoje napake na druge, pretirano prepirljivost, težave v medosebnih odnosih, togotne izbruhe in drugo.

2. Depresija

Depresija presega občutke žalosti in jo uvrščamo med motnje razpoloženja. Glavni simptomi depresije, ki neprekinjeno trajajo vsaj dva tedna, so depresivno razpoloženje (potrtost, zaskrbljenost, nemoč, tesnoba, otopelost, napetost in razdražljivost), pomanjkanje zanimanja in brezvoljnost, nezmožnost uživanja in nepojasnjeni telesni simptomi, kot so glavoboli, nenehna utrujenost, pomanjkanje apetita in nespečnost. V vedenju se običajno kaže kot jokavost ali prepirljivost, umikanje v samoto, poležavanje (neaktivnost in brezciljnost), opuščanje aktivnosti in pomanjkljiva skrb zase (opuščanje ali pomanjkanje skrbnosti pri osebni higieni).

3. Anksiozne motnje

Anksiozne motnje tako kot depresijo uvrščamo med razpoloženjske motnje. Zaznamuje jih pretirana anksioznost ali t. i. bolezenska tesnoba, ki je tako močna, da otroka ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Pri tem ločimo več različnih oblik anksioznih motenj. Mednje na primer uvrščamo generalizirano anksiozno motnjo, panično motnjo, socialno fobijo, posttravmatsko stresno motnjo in druge.

4. Specifične učne težave

Približno polovica otrok z motnjo ADHD ima tudi specifične učne težave. Najpogostejše so težave z branjem (disleksija) in pisanjem (disgrafija).


ADHD in ustvarjalnost: 

Kot zanimivost lahko omenimo, da ADHD ni nujno zamenljiv zgolj z motnjami, temveč tudi z lastnostmi, ki so značilne za visoko ustvarjalne posameznike. Ustvarjalnost je miselni proces, katerega rezultat so unikatni, uporabni dosežki, ki ustrezajo okoliščinam. Ustvarjalne posameznike zanima veliko stvari, o vsem dvomijo in iščejo argumente. Njihova radovednost in ''želja po več'' lahko vodi do napačne identifikacije in zamenjave z motnjo ADHD. Zaradi tega je potrebno dobro poznati značilnosti ustvarjalnih posameznikov ter se zavedati podobnosti in razlik v primerjavi s posamezniki, ki imajo ADHD.

V nadaljevanju navajamo nekatere podobnosti in razlike:

Šibka pozornost:

🗸 ustvarjalni posamezniki: igranje z idejami, vizualizacija, z lahkoto povezujejo ideje med seboj

➜ posamezniki z ADHD: pomanjkanje pozornosti, značilni so nedokončani projekti in naloge

Hiperaktivnost:

🗸  ustvarjalni posamezniki: veliko energije porabijo za zanimive naloge

➜ posamezniki z ADHD: neprestano gibanje, raztresenost

Impulzivnost:

🗸  ustvarjalni posamezniki: prevzemanje tveganja, iskanje dražljajev

➜ posamezniki z ADHD: delovanje brez razmišljanja, iskanje nevarnih situacij

Težaven temperament:

🗸 ustvarjalni posamezniki: nekonvencionalno vedenje, upajo si izzivati sistem, preizkušajo meje

➜ posamezniki z ADHD: pomanjkanje socialnih veščin

Dosežki pod nivojem sposobnosti:

🗸 ustvarjalni posamezniki: usmerjenost na lastne projekte namesto na tiste, ki so predpisani v šoli

➜ posamezniki z ADHD: težave pri doseganju šolskih ciljev

 

Povzeto po:

Peklaj, C. (2016). Učne težave pri učencih z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti. V C. Peklaj (ur.), Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj (str. 64–72). Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Žagar, D. (2012). Učenci z ADHD. V D. Žagar (ur.), Drugačni učenci (str. 81–94). Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Vam je zapis zanimiv? Vpišite se na naše novičke.

* zahtevano polje

Avtor

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja