Disleksija pri odraslih

Disleksija je specifična učna težava, ki otežuje usvajanje in rabo veščin branja, pisanja in pravopisa. Kognitivne težave, ki spremljajo nevrološko pogojeno različnost, lahko vplivajo tudi na organizacijske veščine, na sposobnost računanja ter druge spoznavne in čustvene sposobnosti. Disleksijo lahko povzroči kombinacija težav na področju fonološkega (glasovnega) procesiranja, delovnega pomnjenja, hitrega poimenovanja, operiranja z zaporedji ter težav pri doseganju avtomatizacije osnovnih veščin. Disleksija je verjetno prisotna že ob rojstvu in vpliva na posameznika vse življenje.

Ob neustreznem prepoznavanju in neučinkovitih intervencijah se obsežne težave, povezane z disleksijo, nadaljujejo tudi v odraslo dobo. Že v času osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja lahko zaradi stresa mnogo oseb s to motnjo predčasno prekine šolanje, zaradi česar ne pridejo do želenega poklica. Gre za osebe s povprečnimi ali celo nadpovprečnimi intelektualnimi sposobnostmi, ki zaradi specifičnih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih potencialov niso zmogle pokazati in izkoristiti.

Težave, ki se kažejo pri disleksiji, niso povezane le z branjem in pisanjem, temveč tudi z delovanjem delovnega spomina, ki je pri osebah z disleksijo šibkejši. Delovni spomin je vključen v večino dejavnosti, ki jih izvajamo v vsakdanjem življenju. V primeru šibkejšega delovnega spomina med reševanjem različnih nalog posameznik ohrani manjše količine relevantnih informacij, kar se lahko kaže kot težave z razumevanjem in izvrševanjem navodil, razumevanjem in pomnjenjem prebranega ipd.

Zakaj se disleksija pojavi?

Specifični vzroki za pojav disleksije še niso povsem znani, zagotovo pa se strokovnjaki strinjajo, da gre za genetsko pogojeno motnjo. Disleksija ni posledica nižje stopnje inteligentnosti in ni odraz pomanjkljive želje po učenju.

Zgodovinska zanimivost

Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, ozirajoč se na težave pri branju.

Značilnosti

Pred pregledom lastnosti, ki se pojavijo pri osebah z disleksijo, je pomembno, da si zapomnite naslednje:

🗸 nobena oseba nima vseh znakov, ki so značilne za disleksijo

🗸 veliko ljudi ima več kot eno od navedenih značilnosti

🗸 nekatere značilnosti so bolj pogoste kot druge

🗸 število značilnosti, ki jih oseba opazi, ni merilo tega, ali je oblika disleksije blaga, zmerna ali močna

🗸 prisotnost posamezne značilnosti še ni disleksija.

Nekaj splošnih lastnosti, ki so značilne za odrasle z disleksijo:

🗸 običajno so zaposleni na delovnem mestu, kjer jim ni potrebno pogosto brati ali pisati

🗸 svoje težave skrivajo pred sodelavci in prijatelji, včasih tudi pred družino

🗸 neradi se udeležujejo skupinskih sestankov, kjer je potrebno zapisovati ali brati poročila ipd.

🗸 težave imajo z razumevanjem kompleksnejših zaporedij in izpolnjevanjem daljših obrazcev

🗸 uspešni so v poklicih, kjer je potrebna kreativnost in ustvarjalnost ter dobro razvite prostorske predstave

🗸 težave imajo z osredotočanjem na eno nalogo ter z organizacijo in načrtovanjem dela

🗸 slabo se odrežejo na pisnih preizkusih – zaradi težav na področju branja in pisanja na testih dosežejo nižje rezultate od pričakovanih

🗸 pogosto so perfekcionisti in želijo delo opraviti brez napak; ob napakah se hitro ujezijo

🗸 razmišljajo »izven okvirjev«

🗸 najbolje se učijo s tehniko »poizkusov in napak«, preko demonstracije ali s konkretno vajo.

Katere prilagoditve lahko uvedemo na delovnem mestu?

1. Pisna komunikacija

Težave z branjem in pisanjem:

➜ uporaba organizatorjev (urniki, beležke ipd.)

➜ označevanje pomembnih informacij v daljših zapisih

➜ uporaba diktafonov in posnetkov, predvsem pri daljših besedilih

➜ uporaba slikovnih gradiv

➜ zapis informacij na barvnem papirju

➜ izogibanje podčrtovanju elektronskih besedil (za označevanje pomembnih informacij zapis raje odebelimo)

➜ uporaba računalniškega programa z označevalcem tipkarskih napak

➜ prilagajanje barve računalniškega ozadja

➜ uporaba folije, ki preprečuje bleščanje zaslona.

2. Ustna komunikacija

Težave s pomnjenjem in sledenjem ustno podanim navodilom:

🗸 izogibanje sestavljenim navodilom

🗸 podajanje direktnih in natančnih navodil ter sprotno preverjanje razumevanja (izogibamo se predpostavljanju “verjetno je navodila razumel/a")

🗸 spodbujanje zapisovanja kratkih zapiskov, čemur sledi hiter pregled

🗸 uporaba diktafona za snemanje navodil

🗸 izogibanje podajanju informacij “med vrsticami”.

Disleksija pri odraslih

3. Organizacija časa in dela

Težave s koncentracijo:

➜ delovni prostor naj bo tih, odmaknjen od različnih distraktorjev (vrata, okna, glasni stroji ipd.)

➜ če je možno, zagotovimo osebi mizo, za katero sedi sama

➜ uporaba znaka “Ne moti!” pred začetkom strnjenega dela, kot je pisanje poročil.

Težave z organizacijo delovnega procesa:

➜ uporaba planerja

➜ zastavljanje nalog glede na pomembnost

➜ oblikovanje dnevne “to-do liste"

➜ načrtovanje posameznih delov dneva oz. določenih časovnih enot.

4. Pomnjenje

Težave z delovnim spominom:

🗸 uporaba mnemotehnik

🗸 organizacija zapiskov in informacij v manjše smiselne enote

🗸 uporaba multisenzornih stilov učenja (več o tem si lahko preberete TUKAJ)

🗸 uporaba računalniških programov

🗸 uporaba kalkulatorja.

Disleksija pri odraslih

Kako se lahko omili težave, ki so posledica disleksije?

Obravnavo je vedno potrebno prilagoditi posamezniku, upoštevajoč ključne potrebe in izrazitost njegovih težav.

Strokovnjak bo po opredelitvi disleksije predlagal tudi načrt dela, ki lahko vključuje:

🗸 prošnjo za določene prilagoditve na delovnem mestu, ki jih oseba potrebuje za učinkovito opravljanje delovnih nalog

🗸 trening za izboljšanje bralnih veščin

🗸 iskanje metod, ki so lahko v pomoč pri učenju in pomnjenju.

POMEMBNO: Močna področja oseb z disleksijo

Disleksija ni povezana zgolj s primanjkljaji, temveč tudi z različnimi sposobnostmi, spretnostmi in veščinami, kot sta izrazita ustvarjalnost in učinkovito reševanje problemov.

Kratka zgodba osebe z disleksijo

Maja je ena izmed odraslih oseb, ki se je soočila z disleksijo, jo sprejela in se z njo naučila živeti: "Disleksija je del mene. To sem jaz. Vzemi ali pusti. Pomaga mi videti stvari, ki jih drugi ne vidijo. Lahko najdem rešitve zapletenih težav in razmišljam izven okvirov. V šoli mi je bilo težko. Ne glede na to, kako močno sem se trudila, si nisem bila sposobna zapomniti ključnih podatkov. Bilo je težko obdobje. Nihče me ni razumel, še sama sebe nisem razumela. Odkar sem izvedela, da imam disleksijo, se je vse postavilo na svoje mesto. Dosegla sem več, kot sem si kdaj želela. Zdaj verjamem vase, poslušam svoj instinkt in razvijam svoja močna področja."

Pogosto pridejo z disleksijo tudi druge težave, kot sta slaba samopodoba in kritičen odnos do samega sebe. Prav zato je pomembno, da ima oseba z disleksijo okoli sebe ljudi, ki jo podpirajo in sprejemajo. Lahko se udeleži tudi podpornih skupin, kjer se sreča z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje. Tako bo obogatena z novimi nasveti in čustveno oporo ljudi, ki jo najbolj razumejo.

 

Povzeto po:

Davis Dyslexia Association International. (2017). Common characteristics of adult dyslexia. Dostopno na spletni strani: https://www.dyslexia.com/about-dyslexia/signs-of-dyslexia/common-characteristics-of-adult-dyslexia/

Hughes, A., Ball, M., Bissett, R. in McCormack, W. (2009). Living with dyslexia: Information for Adults with Dyslexia. Dublin: Tower Press. Dostopno na spletni strani: http://www.dyslexia.ie/wp-content/uploads/2010/12/Living-with-Dyslexia.pdf

Raduly Zorgo, E., Smythe, I., Gyarmathy, É., Košak Babuder, M., Kavkler, M. in Magajna, L. (2010). Disleksija – vodnik za tutorje. Dostopno na spletni strani: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1304/1/Dislekisja_vodnik_za_tutorje.pdf

Wells, D. (2017). Dyslexia in Adults. Dostopno na spletni strani: https://www.healthline.com/health/dyslexia-in-adults#overview1

Vam je zapis zanimiv? Vpišite se na naše novičke.

* zahtevano polje

Avtor

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja