Disleksija pri odraslih

Disleksija je specifična učna težava, ki otežuje usvajanje in rabo veščin branja, pravopisa ter pisanja. Kognitivne težave, ki spremljajo nevrološko pogojeno različnost, lahko vplivajo tudi na organizacijske veščine, na sposobnost računanja ter druge spoznavne in čustvene sposobnosti. Disleksijo lahko povzroči kombinacija težav na področju fonološkega (glasovnega) procesiranja, delovnega pomnjenja, hitrega poimenovanja, operiranja z zaporedji ter težav pri doseganju avtomatizacije osnovnih veščin. Disleksija je verjetno prisotna že ob rojstvu in vpliva na posameznika vse življenje (Krajnc in Tot, 2012 po Kavkler idr. 2010).

Glede na različne vire, je prisotna pri približno 10% vseh otrok in mladostnikov. Ob neustreznem prepoznavanju in intervenciji, se težave, povezane z disleksijo, nadaljujejo tudi v odraslo dobo. Že v času osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanja lahko zaradi stresa, katerega vzrok je disleksija, mnogo oseb s to motnjo predčasno prekine šolanje, zaradi česar ne pridejo do željenega poklica ali izobrazbe. Pogosto so to osebe s povprečnimi ali nadpovprečnimi sposobnosti, ki pa zaradi določenih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih sposobnosti niso zmogli pokazati in izkoristiti.

Neuspeh pri odraslih se zato lahko začne kazati kot neobvladljiva jeza, depresija, nezadovoljstvo s svojim življenjem, nizko samozavestjo ipd. Osebe lahko za svoje neuspehe krivijo druge, se slabše znajdejo v socialnih odnosih ter splošno ne dosežejo svojega potenciala. Vseeno pa obstaja veliko oseb z disleksijo, ki so tekom osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja že same prepoznale svoje težave, ter razvile ustrezne kompenzacijske strategije.

Težave, ki se kažejo pri disleksiji niso povezane le z branjem in pisanjem, pomemben vidik je tudi delovanje delovnega spomina, ki je pogosto pri osebah z disleksijo šibkejši. Delovni spomin je vključen v večino dejavnosti, ki jih izvajamo v življenju. Informacije, ki jih pridobimo, se ustavijo v delovnem spominu, kjer jih možgani sprocesirajo in uporabijo za rešitev dane naloge, problema ipd. V primeru šibkejšega delovnega spomina, v možganih med reševanjem različnih nalog ohranimo manjše količine informacij, kar se lahko kaže kot težave z razumevanjem in izvrševanjem navodil, razumevanjem in pomnjenjem prebranega ipd.

 

Zakaj se pojavi disleksija?

Specifični vzroki za pojav disleksije še niso povsem znani, zagotovo pa se strokovnjaki strinjajo, da je genetsko podedovana motnja. Anatomske in možganske študije so do sedaj pokazale razlike pri osebah z disleksijo, saj se možgani razvijejo in delujejo drugače. Disleksija ni povezana z nižjo stopnjo inteligence ali pomanjkanjem želje po učenju. S strokovno pomočjo in prilagoditvami posameznik prav tako lahko uspešno usvaja nova znanja (International Dyslexia Association 2017).

 

Kratka zgodovina disleksije

Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, ozirajoč se na težave pri branju in posledično slabšo vizualno percepcijo. V zadnjih 20-ih letih so to pomanjkljivost prepoznali kot enega izmed znakov disleksije. V preteklosti so imeli ljudi z omenjeno motnjo za počasne, lene in starši niso veliko pričakovali od svojih otrok. Danes so znana orodja in pripomočki, ki osebam pomagajo pri soočenju z motnjo in se lahko normalno razvijejo v intelektualne osebnosti (Dyslexia Action 2017).

 

Disleksija pri odraslih, znaki disleksije pri odraslih

 

Značilnosti

Disleksija se prav tako pogosto pojavlja s pridruženimi motnjami, kot so disgrafija, diskalkulija, dispraksija, govorno jezikovne motnje ipd.
Pred pregledom lastnosti, ki se pojavijo pri osebah z disleksijo je pomembno, da si zapomnite naslednje (Hughes in drugi 2007, 23):
– Nobena oseba nima vseh lastnosti, ki so značilni za disleksijo.
– Veliko ljudi bo imelo več kot eno od navedenih lastnosti.
– Nekatere lastnosti so bolj pogoste kot druge.
– Število lastnosti, ki jih oseba opazi niso odraz tega, ali je oblika disleksije blaga, zmerna ali močna.
– Vsaka oseba ima dobre in slabe lastnosti in ni vsak znak povod za disleksijo. Ljudje z disleksijo se lahko poistovetijo z večino od spodaj navedenih lastnosti.

Nekaj splošnih lastnosti, ki so značilne za odrasle z disleksijo:
– So zaposleni na delovnem mestu, kjer jim ni potrebno pogosto brati ali pisati.
– Svoje težave skrivajo pred sodelavci, prijatelji in včasih tudi pred družino.
– Neradi se udeležujejo skupinskih sestankov, kjer je potrebno zapisovati ali brati poročila ipd.
– Imajo težave z razumevanjem težjih zaporedij in izpolnjevanjem daljših obrazcev.
– Uspešni so v poklicih, kjer je potrebna kreativnost in ustvarjalnost ter dobro razvite prostorske predstave, npr. oblikovalec, glasbenik, igralec, podjetnik ipd.

– Ne želijo napredovati na delovno mesto, kjer je potrebno več pisati in brati (npr. izpolnjevanje formularjev ipd).
– Imajo težave z osredotočanjem na eno nalogo, težave z organizacijo in načrtovanjem dela.
– Imajo težave na pisnih preizkusih – zaradi težav na področju branja in pisanja na testih dosežejo nižje rezultate od pričakovanih.
– Lahko so perfekcionisti in želijo delo opraviti brez napak; ob napakah so hitro jezni ali postanejo razdražljivi.
– Razmišljajo »izven škatle«.
– Se držijo svojih načel in pravil.
– Najbolje se učijo s tehniko »poizkusov in napak«, preko demonstracije ali konkretne vaje.

Katere prilagoditve lahko uporabimo?

Če smo na delovnem mestu prepoznali odraslo osebo, pri kateri zaznavamo zgoraj opisane lastnosti, ji lahko pomagamo z naslednjimi prilagoditvami.

1. Pisna komunikacija

Težave z branjem:
– Podajanje verbalnih in pisnih navodil.
– Označevanje pomembnih informacij v daljših zapisih.
– Uporaba diktafonov in posnetkov, predvsem pri daljših besedilih.
– Uporaba slovarjev oz. Googla za iskanje nepoznanih besed.
– Zagotavljanje in zapis informacij na barvnem papirju (preverimo, katera barva posamezniku najbolj ustreza).
– Izogibanje podčrtovanju besedila na računalniku, saj tako oseba dobi občutek, da so besede med seboj povezane. Za označevanje pomembnih informacij zapis raje odebelimo.
– Za naslove uporabimo debelejši in okrepljen font pisave.
– Uporaba slikovnih gradiv.
– Uporaba črt ali barv za ločevanje posameznega sklopa besedila.

Težave z branjem in pisanjem:

– Dovolimo dalj časa za branje ali dokončanje naloge.
– Poiščemo druge možnosti za podajanje informacij, kot le pisno.
– Uporaba diagramov in slik, namesto zapisa informacij le v besedilu.
– Uporaba organizatorjev, vizualnih podpor.
– Uporaba snemalcev zvoka.
– Uporaba računalnika z označevalcem napak.
– Uporaba vnaprej pripravljenih izročkov.
Delo z računalnikom:
– Sprememba barve računalniškega ozadja na ozadje, ki osebi bolj ustreza (različne barve in nasičenost ozadja imajo različne vplive na posameznike).
– Uporaba folije, ki preprečuje bleščanje ekrana.
– Uporaba pogostejših, aktivnih odmorov.
– Kombinacija računalniškega dela z drugimi aktivnostmi.
– Izogibanje celodnevnemu delu na računalnik.

2. Verbalna (ustna) komunikacija

Težave s pomnjenjem in sledenjem verbalno podanim navodilom :

– Uporaba enostavnih navodil, ki napovedujejo le eno dejavnost; izogibanje sestavljenim navodilom (npr. “najprej pojdi do table, vzemi gobo, nato pa izračunaj, koliko je 36 + 23”).
– Navodila naj bodo podana počasi in konkretno.
– Zapiši si pomembne točke navodila.
– Spodbujanje zapisovanja kratkih zapiskov, čemur lahko sledi hiter pregled.
– Oseba naj navodila ponovi – s tem preverimo, če si je navodila zapomnila in razumela.
– Zapis načrta dela.
– Uporaba diktafona za snemanje navodil.
– Zapis večstopenjskih navodil z miselno shemo, zapis po alinejah…
– Izogibamo se podajanju informacij “med vrsticami”.
– Podajamo direktna in natančna navodila ter preverimo razumevanje (izogibamo se mišljenju “verjetno je navodila razumel/a).

 

Disleksija pri odraslih

 

3. Organizacija časa in dela

Težave s koncentracijo:
– Delovni prostor naj bo tih, odmaknjen od različnih distraktorjev (vrata, okna, glasni stroji..).
– Če je možno zagotovimo osebi mizo, za katero sedi sama.
Moteči dejavniki:
– Uporaba znaka “Ne moti!”.
– Spodbujanje sodelavcev, da osebe ne motijo med delom.
– Če osebo zmotimo, ji pustimo nekaj časa, da si na hitro zapiše, sredi kakšnega dela je ostal/a.
– Vsaka naloga mora biti dokončana pred začetkom nove.
– Pred telefonskim klicem si oseba zapiše glavne točke, ki jih bo uporabila med pogovorom.
Pomnjenje datumov sestankov in rokov za oddajo projektov:
– Osebo redno opominjamo na pomembne datume.

– Spodbujamo organizacijo pomembnih datumov v osebnem planerju, koledarju ipd.
– Uporaba koledarja in opomnikov na telefonu ali računalniku.
Organizacija delovne površine in pripomočkov:
– Spodbujamo urejenost delovnih površin (miza…).
– Uporaba organizatorjev, registratorjev, koledarjev, kjer so delovni pripomočki urejeni, ampak vedno na voljo.
– Vračanje sposojenih pripomočkov na isto mesto.
– Uporaba barvnih označevalcev.
– Primerna osvetljenost delovnega prostora.
Organizacija procesa dela:
– Uporaba koledarja, organizatorja dela…
– Zastavljanje nalog glede na pomembnost.
– Oblikovanje dnevne “To do” liste.
– Uporaba dnevnikov.
– Načrtovanje posameznega dneva oz. določenih časovnih enot.

4. Težave z orientacijo

Uporaba iste poti:
– Preglej pot in si zapomni določene značilnosti na poti.
– Utrjevanje določene poti.
– Uporaba navigacijskega sistema.
Težave z delovnim spominom (pomnjenje številk, podatkov..):
– Uporaba mnemotehnik.
– Organizacija zapiskov in informacij v manjše smiselne celote.
– Uporaba multisenzornih stilov učenja in pomnjenja.
– Uporaba računalniških programov.
– Uporaba kalkulatorja.

Kako se lahko zmanjša težave, ki so posledica disleksije?

Lastnosti osebe z disleksijo se razlikujejo od posameznika do posameznika, zato je zdravljenje potrebno prilagoditi vsakemu posebej in se mu individualno posvetiti.

Strokovnjak bo ob postavitvi diagnoze predlagal tudi načrt dela, ki lahko vključuje:
– Trening za izboljšanje bralnih sposobnosti.
– Okupacijska terapija, preko katere se posameznik nauči živeti z motnjo in hkrati obvladuje njene simptome na delovnem mestu.
– Zaprositi za določene prilagoditve na delovnem mestu, ki jih oseba potrebuje za učinkovito opravljanje dolžnosti.
– Prositi za ustna navodila in ne zapisana.
– Poiskati metode, s katerimi si oseba pomaga pri učenju in pomnjenju.
– Dodaten trening in zadolžitve, ki so izven cone udobja posameznika.
Tehnologija je prav tako pomemben del pri obvladovanju disleksije, predvsem pri zaposlenih osebah. Nekaj stvari, ki so lahko v pomoč:
– Snemalnik zvoka za snemanje sestankov ali pomembnih pogovorov.
– Uporaba aplikacij »speech-to-text«.
– Uporaba aplikacij za organiziranje obveznosti (K. Wells 2017).

 

Močna področja oseb z disleksijo

Osebe z disleksijo imajo šibka področja delovanja in hkrati tudi tista, na katerih so zelo močni in uspešni. Pozitivna stran motnje je povezana z različnimi sposobnostmi, kot so: širok spekter razmišljanja, uspešno reševanje problemov, instinktivno razumevanje kako stvari delujejo, kreativnost, vizualno-prostorske spretnosti. Vsi ljudje z disleksijo nimajo teh sposobnosti, pogosto pa so vztrajni in odločni. Tudi med znanimi osebnostmi so tisti, ki imajo težave z učenjem, vendar so kljub temu uspeli. Kot primer lahko izpostavimo Einsteina, Churchilla, J. F. Kennedyja, Agatho Christie (British Dyslexia Association 2017).

 

Disleksija pri odraslih

 

Prepoznavanje

V veliko pomoč pri prepoznavanju so vam lahko testi na internetu, kateri vas opozorijo na potencialne težave. Kljub temu pa ni priporočljivo, da so ti edini vir za ugotavljanje disleksije. Po prepoznanju osnovnih znakov je potreben timski pristop oziroma obravnava pri psihologu, specialnem pedagogu in drugih strokovnjakih. Testi ugotavljajo različne stopnje in tipe disleksije: vizualni, slušni, bralni, psihološki testi, vprašalnik o življenjskem stilu ali delovnem okolju. Kratek test lahko rešite tudi na tej povezavi: https://dyslexiaida.org/dyslexia-test/ (K. Wells 2017).

 

Kratka zgodba osebe z disleksijo

Derry Ann je ena izmed odraslih oseb, ki se je soočila z disleksijo in se z njo naučila živeti. Sprejela je samo sebe in ugotovila, da prinaša veliko pozitivnih lastnosti: »Disleksija je del mene. To sem jaz. Vzemi ali pusti. Pomaga mi videti stvari, ki jih drugi ne vidijo. Lahko najdem rešitve zapletenih težav in razmišljam izven okvirov. V šoli mi je bilo težko. Ne glede na to, kako močno sem se trudila, si nisem bila sposobna zapomniti ključnih podatkov. Bilo je težko obdobje. Nihče me ni razumel, še sama sebe nisem razumela. Odkar sem izvedela, da imam disleksijo, se je vse postavilo na svoje mesto. Dosegla sem več, kot sem si kdaj želela. Zdaj verjamem vase, poslušam svoj instinkt in razvijam svoja močna področja« (Hughes in drugi 2009, 18).

Pogosto pridejo z disleksijo motnjo tudi druge težave, kot sta slaba samopodoba in kritičen pristop do samega sebe. Pri tem je pomembno, da ima oseba okoli sebe ljudi, ki jo podpirajo in sprejemajo (K. Wells 2017). Za bližnje, ki so vpleteni v življenje osebe z disleksijo, je pomembno, da razumejo njeno delovanje (Hughes in drugi 2007, 9). Naj bo oseba proaktivna in si prilagodi okolje z orodji, ki ji bodo problem olajšali in bo s tem lažje živela. Lahko se udeleži tudi skupinskih srečanj, kjer so ljudje z enakimi izkušnjami. Tako bo bogatejša z novimi nasveti in čustveno oporo ljudi, ki bodo zagotovo razumevajoči do njihovih težav in dilem (K. Wells 2017).

Viri in literatura:

British Dyslexia Association. 2017. Dostopno prek: http://www.bdadyslexia.org.uk/dyslexic/dyslexia-and-specific-learning-difficulties-in-adults (26. november 2017).
Davis Dyslexia Association International. 2017. Dostopno prek: https://www.dyslexia.com/about-dyslexia/signs-of-dyslexia/common-characteristics-of-adult-dyslexia/ (24. november 2017).
Dyslexia Action. 2017. dostopno prek: http://www.dyslexiaaction.org.uk/page/about-dyslexia-0?page=5 (26. november 2017).
Hughes, Anne, Mary Ball, Rosie Bissett, Wyn McCormack. 2009. Living with Dyslexia: Information for Adults with Dyslexia. Dublin: Tower Press. Dostopno prek: http://www.dyslexia.ie/wp-content/uploads/2010/12/Living-with-Dyslexia.pdf.

International Dyslexia Association. 2017. https://dyslexiaida.org/frequently-asked-questions-2/ (26. november 2017).
Kavkler, M., Magajna, L., Košak Babuder, Zemljak, B., Raduly-Zorgo, E., Smythe, I., Gyarmathy, E. (2010). Disleksija – vodnik za tutorje. Projekt Tempus – iSheds. Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.
K. Wells, Diana. 2017. Dyslexia in Adults. Dostopno prek: https://www.healthline.com/health/dyslexia-in-adults#overview1 (26. november 2017).
National Institute of Neurological Disorders and Stroke. 2017. Dostopno prek: https://www.ninds.nih.gov/Disorders/All-Disorders/Dyslexia-Information-Page (26. november 2017).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja