Psihološka diagnostika

Če je bil vaš otrok napoten k psihologu, imate verjetno kar nekaj vprašanj, ki se nanašajo na tovrsten obisk. V nadaljevanju smo na kratko opisali, čemu je psihološko testiranje namenjeno in kaj lahko pričakujete.

Psihološko testiranje – kaj lahko pričakujem?

Psihološko diagnostično ocenjevanje (poznano tudi kot »psihološko testiranje«) je pri nas na voljo osnovnošolskim otrokom in mladostnikom. Začne se z uvodnim razgovorom, na osnovi katerega se zabeleži ključne informacije o posameznikovem zgodnjem razvoju in aktualnih težavah. Psiholog utegne povprašati tudi po nekaterih splošnih podatkih o družini, starševstvu in vzgoji. Če je bil otrok oz. mladostnik v preteklosti že psihološko ocenjen, vas bo psiholog prosil, da seboj prinesete fotokopijo dokumentacije, da jo prebere. Sledi več zaporednih pregledov, odvisno od otrokovih prevladujočih težav in njegovih zmožnosti sodelovanja. Pri nas se najpogosteje srečujemo s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami.

Psiholog oceni naravo težav ter predvidi njihove možne vzroke in dolgoročne posledice. Pri svojem delu uporablja različne psihodiagnostične pripomočke (npr. standardizirane psihološke preizkuse, vprašalnike in ocenjevalne lestvice), s katerimi pridobi informacije o posameznikovem funkcioniranju. Testiranje otrok in mladostnikov praviloma poteka brez prisotnosti staršev. S testnimi preizkušnjami psiholog ocenjuje njihov razvoj na različnih področjih, ugotavlja njihova šibka in močna področja ter beleži testno vedenje. Zelo pomembne so tudi informacije o otrokovem oz. mladostnikovem vsakodnevnem funkcioniranju v domačem in šolskem okolju, ki jih psiholog prejme posredno (npr. od učiteljev, vselej ob predhodnem soglasju staršev).

Po zaključenem psihološkem diagnostičnem ocenjevanju psiholog pripravi psihološko poročilo, v katerem podrobneje navede svoje ugotovitve, zlasti izkazane intelektualne sposobnosti in morebitne kognitivne primanjkljaje (pozornost, spomin in drugo). Obenem v poročilo zapiše tudi priporočila, ki so lahko dobrodošlo vodilo za vsakodnevno delo z otrokom oz. mladostnikom v domačem in šolskem okolju. To poročilo lahko starši po potrebi predložite tudi k zahtevku za uvedbo postopka usmerjanja na Zavodu RS za šolstvo z namenom pridobitve dodatne strokovne pomoči (DSP) v šoli oz. z namenom prešolanja. Natančnejše informacije o postopku usmerjanja lahko najdete TUKAJ.

Ali se je na psihološko testiranje mogoče pripraviti?

Najbolj važno je, da poskrbite, da bo otrok oz. mladostnik na preglede prihajal dobro naspan in kolikor je mogoče sproščen. Smiselno je, da mu vnaprej primerno pojasnite, kam sta namenjena in kaj se bo tam od njega pričakovalo. Nikar ga zgolj ne dostavite pred vrata, upajoč, da se bo vse razrešilo nekako »samo od sebe« in da vam ne bo treba odgovarjati na otrokova neprijetna vprašanja, zakaj mora k psihologu. Pri razlagi upoštevajte otrokovo starost in njegovo razvojno zrelost.

Kaj pa po koncu psihološkega testiranja?

V kolikor psiholog tekom pregledov ugotovi, da se poleg težav, zaradi katerih je bil uveden postopek diagnostičnega ocenjevanja, nakazujejo še druge težave, predlaga dodatne preglede pri drugih strokovnjakih - bodisi znotraj Centra Motus (če jih ta lahko zagotovi) bodisi v drugih ustanovah, na primer pregled pri pedopsihiatru v primeru suma na motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ali pregled pri logopedu v primeru suma na govorno-jezikovno motnjo. V primeru učnih težav psiholog običajno predlaga tudi specialnopedagoško diagnostiko; več o tem si lahko preberete TUKAJ.

Po zaključenem diagnostičnem ocenjevanju lahko psiholog predlaga tudi različne vrste pomoči, ki so na voljo v Centru Motus ali drugod, na primer psihološko svetovanje, poklicno in karierno svetovanje, vzgojno svetovanje za starše ter specialnopedagoško in/ali logopedsko obravnavo otroka oz. mladostnika. Na voljo so tudi različni skupinski programi pomoči, npr. delavnice za otroke (najdete jih TUKAJ).