Opazili ste, da ima vaš otrok težave na področju branja, pisanja ali računanja. Za reševanje domačih nalog porabi cele popoldneve, zaradi česar nima prostega časa. Na težave v šoli so vas opozorili tudi učitelji. Kar naenkrat ste dobili informacijo, da ima vaš otrok po vsej verjetnosti specifične učne težave in da bi bilo potrebno ukrepati. Omenijo vam, da bi bilo dobro pridobiti »odločbo in dodatno pomoč v šoli«, ampak to morate urediti sami in šoli dostaviti papirje, na podlagi katerih bodo organizirali pomoč.
Kaj pa sedaj? Vsuje se plaz vprašanj: Kaj pomeni, da ima učne težave? Kakšno pomoč si lahko obetamo? Kaj je odločba? Kje jo dobimo? Kakšne papirje potrebujemo? V tem članku vam bomo poskusili jedrnato in enoznačno odgovoriti na vprašanja, ki si jih starši najpogosteje zastavljajo.
Kaj so učne težave?
Pojem "učne težave" opredeljuje tiste otrokove težave, ki so povezane z učno neuspešnostjo. Kaj pa razumemo kot učno neuspešnost? Otrokova neuspešnost je lahko relativna (ko so njegovi dosežki nižji od pričakovanih glede na njegove sposobnosti, vendar to ne pomeni, da je negativno ocenjen) ali absolutna (ko je otrok negativno ocenjen).
Učne težave delimo na splošne in specifične. Oboje se razprostirajo od lažjih do težjih, od enostavnih do zapletenih in po trajanju od kratkotrajnih (vezanih na krajše obdobje šolanja) do dolgotrajnih (tudi takšnih, ki vztrajajo celo življenje).
Kaj so splošne učne težave?
Med splošne učne težave uvršamo učne težave zaradi motnje pozornosti s hiperkaktivnostjo, učne težave zaradi splošno upočasnjenega razvoja (podpovprečne ali mejne intelektualne sposobnosti), čustveno pogojene težave pri učenju, učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije, učne težave zaradi slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti, učne težave zaradi drugojezičnosti, učne težave zaradi socialno-kulturne drugačnosti in učne težave zaradi socialno-ekonomske oviranosti. Za skupino otrok s splošnimi učnimi težavami se predvideva pomoč na ravni šole, upoštevajoč "Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli". Povezavo do omenjenega dokumenta najdete TUKAJ. Otrok s splošnimi učnimi težavami se tako ne usmerja z odločbo v t. i. "izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP)", ki poteka preko postopka usmerjanja in ga vodi Zavod RS za šolstvo na osnovi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Izjema so otroci s splošnimi učnimi težavami zaradi motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Na osnovi timske diagnostike in ob postavitvi diagnoze s strani pedopsihiatra (tj. otroškega psihiatra) in/ali otroškega nevrologa in/ali razvojnega pediatra so ti otroci lahko na osnovi odločbe, ki jo izda Zavod RS za šolstvo, usmerjeni v t. i. "izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP)". S tem pridobijo status "otrok s posebnimi potrebami". Prav tako so izjema otroci s splošnimi učnimi težavami zaradi splošno upočasnjenega razvoja (podpovprečne ali mejne intelektualne sposobnosti). Za slednje se na osnovi odločbe, ki jo izda Zavod RS za šolstvo, utegne predlagati všolanje oz. prešolanje v t. i. "prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom".
Kaj so specifične učne težave?
Specifične učne težave so težave, ki otroka ovirajo pri usvajanju osnovnih šolskih veščin (branja, pisanja oz. pravopisa in računanja). Niso posledica motnje v duševnem razvoju (tj. znižanih intelektualnih sposobnosti), vidnih, slušnih ali motoričnih okvar, čustvenih motenj ali neustreznih okoljskih dejavnikov. Med specifične učne težave uvrščamo na primer disleksijo (več o tem TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ, TUKAJ in TUKAJ), disgrafijo (več o tem TUKAJ in TUKAJ) in diskalkulijo (več o tem TUKAJ in TUKAJ).
Težjim oblikam specifičnih učnih težav pravimo "primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU)". Otroke s težjimi oblikami specifičnih učnih težav se na osnovi odločbe, ki jo izda Zavod RS za šolstvo, usmeri v t. i. "izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP)". Pridobijo status "otrok s posebnimi potrebami". Preostalih otrok s specifičnimi učnimi težavami, ki ne zadoščajo kriterijem za PPPU, se ne usmerja v t. i. "izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP)", ker zaradi svojih blagih primanjkljajev ne potrebujejo poglobljene individualne obravnave (tudi ne zadoščajo kriterijem za status "otroka s posebnimi potrebami"). Za to skupino otrok s specifičnimi učnimi težavami se predvideva pomoč na ravni šole, upoštevajoč "Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli". Povezavo do omenjenega dokumenta najdete TUKAJ.
Kakšen je postopek pridobivanja pomoči v primeru težjih specifičnih učnih težav (imenovanih tudi PPPU)?
V Sloveniji sledimo t. i. 5-stopenjskem modelu pomoči učencem z učnimi težavami, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju.
1. Pomoč učitelja pri pouku/dopolnilni pouk/pomoč v podaljšanem bivanju
Učne težave pri učencih navadno prvi prepoznajo učitelji, ki otroka poučujejo. Na prvi stopnji torej pomoč nudi učitelj, ki otroka uči. Z upoštevanjem dobre poučevalne prakse in otrokovih težav zagotavlja ustrezne časovne, metodične in prostorske prilagoditve, uporablja primerne pripomočke ipd.
2. Pomoč šolske svetovalne službe
Če otroku pomoč učitelja ne zadošča, se v proces pomoči vključi šolska svetovalna služba (npr. psiholog). Na tej stopnji pomoči se individualni projekt pomoči začne voditi v učenčevi osebni mapi.
3. Dodatna individualna in skupinska pomoč
Kadar so težave kljub pomoči učitelja in pomoči svetovalne službe še vedno prisotne, se lahko otroka vključi v dodatno individualno ali skupinsko pomoč. Delo z njim mora biti skrbno beleženo in vrednoteno.
4. Mnenje in pomoč zunanje ustanove
Če pomoč na dosedanjih stopnjah ne zadostuje, se lahko starši po pomoč obrnejo na katero izmed zunanjih ustanov. Strokovnjaki (psiholog, specialni pedagog in drugi profili strokovnjakov) izvedejo z otrokom poglobljeno diagnostično ocenjevanje in podajo svoje mnenje o vrsti in obsegu njegovih težav (napišejo strokovno poročilo).
Avtor
Blaž Povše je magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike, usmerjen v delo z otroki s specifičnimi učnimi težavami. Kot nekoč uspešen športnik in član slovenske mladinske reprezentance v atletiki ve, kako pomembna sta vztrajnost in delo, da dosežemo želene cilje. Kot specialni pedagog je doslej sodeloval z več ljubljanskimi šolami, na katerih je izvajal dodatno strokovno pomoč in svetoval staršem. V Centru Motus izvaja diagnostično ocenjevanje potreb učencev z učnimi ali drugimi težavami, svetuje staršem in otrokom pri učenju ter vodi delavnice in izobraževanja o učenju, vzgoji in sorodnih temah.